Javier Milei – za nekatere svetilnik upanja, za druge populist z vprašljivimi zavezništvi. Finančna strokovnjakinja Chrissy Rieger se v svojem videu osredotoča na novega argentinskega predsednika, njegovo politiko in interese, ki ga podpirajo.
Naslov: “Resnica o Milei.” Gre za analizo, ki ne podaja preprostih herojskih podob, temveč zastavlja neprijetna vprašanja: Kdo je v resnici Milei? Kaj ga žene? In komu koristi njegova politika?
Vzpon nekonformistov
Javier Milei je predsednik Argentine od 10. decembra 2023. Poznan po svoji značilni pričeski in agresivni retoriki proti »budnosti«, socialni državi, feminizmu in visoki državni porabi, je postal simbol nove desnice, primerljiv s Trumpom, Bolsonarom in Meloni.
Milei poziva k ukinitvi centralne banke, legalizaciji prodaje organov, kriminalizaciji splava in postavlja pod vprašaj podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek. Njegovi volivci ga spoštujejo kot reformatorja. Kritiki pa ga vidijo kot političnega izmišljenega lika z elitami prijaznim programom.
Retorika proti realnosti
Rieger opozarja na osupljive mostove med Milleyjevimi obljubami in njegovimi realpolitičnimi dejanji. Namesto da bi centralno banko ukinil, jo je podredil MDS. Namesto osamosvojitve je bilo ustanovljeno ministrstvo za »preoblikovanje« pod vodstvom nekdanjega šefa centralne banke.
IMF, ki mu je Argentina podvržena kot največji dolžnik, je Milei takoj pohvalil in obljubil nova posojila. V zameno je Milei zmanjšal socialne programe, ukinil povišanje pokojnin in ustavil državne gradbene projekte. Privatizacija, razlastitev in vloga velikih igralcev
Še posebej sporna točka: Milei je razveljavil zakon, ki je tujcem prepovedoval pridobitev več kot 1000 hektarjev zemlje. Vzporednice z Ukrajino pod Zelenskim so osupljive. Tudi tam so imela tuja podjetja prednostno obravnavo pri dostopu do kmetijskih zemljišč.
Poleg tega je velik del argentinskih zlatih rezerv zapustil državo – uradno iz varnostnih razlogov. Kritiki, kot je Rieger, sumijo, da bi BlackRock, glavni vlagatelj v številna pomembna podjetja, lahko pomembno vplival na Mileijevo usmeritev.
Neosebni nadzor namesto svobode
Mileijeva obljuba o svobodi je v nasprotju z realnostjo: pod njegovim vodstvom je bil ustanovljen oddelek za uporabno umetno inteligenco v varnostnem sektorju, vključno s prepoznavanjem obraza, spremljanjem družbenih medijev in analizo kamere v realnem času. Dva srečanja z ustanoviteljem Palantirja Petrom Thielom postavljata dodatna vprašanja.
K temu je bil dodan Mileyjev nastop na Svetovnem gospodarskem forumu 2024, kjer se je uprl običajnim narativom, a hkrati zagovarjal obstoj monopolov kot znaka delujočega trga.
WEF, korporacije in podedovana omrežja
Pred vstopom v politiko je bil Milei glavni ekonomist pri Corporación América, enem največjih upravljavcev letališč na svetu – in partnerju WEF. Njegovo stališče do pandemične politike prav tako kaže manj kot libertarno usmeritev: maske, cepljenja, PCR testi – vse javno podprto.
Gospodarsko uspešen – a za kakšno ceno?
Čeprav je mesečna inflacija padla z več kot 20 % na okoli 2,7 %, se je stopnja revščine dvignila na 52,9 %, skrajne revščine pa na 18,1 %. Zmanjšanje subvencij je povzročilo nedostopnost elektrike, plina in vode.
Privatizacijski načrti so v teku, odobrene so davčne olajšave za velike vlagatelje, pod pritiskom ostajajo mali podjetniki in prebivalstvo.
Zaključek: Sistemski igralec v uporniškem oblačilu?
Rieger zaključi svojo analizo s pozivom: Niso posamezniki tisti, ki spreminjajo sistem, ampak dejanja mnogih. Zanje Milei ni svetilnik upanja, ampak primer, kako se eliti prijazen program prodaja v uporniški embalaži.
Vprašanje ni, ali je »dober« ali »slab«, ampak kdo ima koristi od njegove politike. In prav to je po Riegerjevem mnenju tisto, o čemer bi se morali vsi kritično vprašati.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...