| |
|
|
| Četrtek, 13.Januar 2022 ob 22:29:47 |
  |
Leta 2018 so se na kopnem in na nebu zelo javno izvajale in oglaše priprave na namestitev milijonov anten za »5G«, »Pametna mesta« in »Internet stvari«. Hkrati in brez kakršne koli reklame so vlade, raziskovalni laboratoriji ter komercialni in vojaški interesi sodelovali pri načrtih za ustvarjanje "pametnih oceanov" in "interneta podvodnih stvari" (IoUT). Niso se posvetovali z ribami, kiti, delfini, hobotnicami in drugimi prebivalci teh globin.
V Združenih državah je Nacionalna znanstvena fundacija financirala tako imenovani projekt SEANet. Cilj je bil omogočiti širokopasovno brezžično komunikacijo s katere koli točke na ali v oceanih do kjerkoli drugje na zemlji ali v zraku.
Internet podvodnih stvari je zasnovan tako, da omogoča vse enake komunikacijske zmogljivosti, ki so na voljo na kopnem, vključno z "pretočnim videom v realnem času iz podvodnega prostora".
V zadnjih treh letih so znanstveniki in inženirji objavili poplavo prispevkov v ZDA, na Kitajskem, v Pakistanu, Katarju, Južni Koreji, Španiji, Avstraliji, Grčiji, Italiji, Franciji, Maroku, Savdski Arabiji in drugod. Leta 2020 je IEEE Internet of Things Journal objavil posebno številko o internetu stvari za Smart Ocean. Leta 2019 je revija Sensors objavila posebno številko o pametnem oceanu: nastajajoči raziskovalni napredki, obeti in izzivi, ista revija pa zdaj objavlja še eno posebno številko o internetu podvodnih stvari.
Nekatere dejavnosti, ki domnevno "potrebujejo" to tehnologijo v oceanih, so:
spremljanje "podnebnih sprememb"
nadzor in sledenje onesnaževanja
preprečevanje nesreč, vključno s sistemi za opozarjanje na cunami
raziskovanje oceanov
ribištvo in ribogojstvo
nabiranje koralnih grebenov
spremljanje tektonskih plošč
navigacijo
globalna oceanska trgovina
raziskovanje in pridobivanje nafte in plina
vojaška komunikacija in nadzor
Infrastruktura, ki se začenja uvajati po oceanih, vključuje:
senzorje in antene (»vozlišča«) na oceanskem dnu
vozlišča na različnih globinah
površinska vozlišča
Relejne antene na različnih globinah za prenos podatkov navpično od oceanskega dna do oceanske površine in vodoravno med vozlišči
Avtonomna podvodna vozila (AUV)
Avtonomna površinska vozila (ASV)
podvodne roboti
brezžične površinske boje
pametne čolni in ladje
pametne podmornice
pametne obale
Ker je komunikacijo pod vodo težje izvesti kot po zraku in je bolj izpostavljeno motnjam, se v oceanih uporablja več različnih vrst komunikacijskih medijev za pošiljanje podatkov z različnimi hitrostmi in na različne razdalje. Akustični valovi, radijski valovi, laserji, LED svetloba in magnetna indukcija se uporabljajo za preplavljanje oceanov s podatki. Razvija se podvodni GPS sistem. Večina teh medijev deluje samo za komunikacijo kratkega do srednjega dosega. Komunikacija na dolge razdalje temelji na akustičnih valovih in je podobna tehnologiji, ki se uporablja v oceanskih sonarjih.
Te tehnologije se že danes tržijo in nameščajo v svetovnih oceanih. Na konferenci Oceanology International 2022, ki bo v Londonu od 15. do 17. marca, bo na desetine teh podjetij razstavljalo svoje izdelke.
WaterLinked prek distributerjev po vsem svetu prodaja tehnologijo podvodnih senzorjev za uporabo v ribogojstvu in podvodni navigaciji. "Naša tehnologija Wireless Sense™ omogoča zanesljivo brezžično komunikacijo in inovativne rešitve podmorskih senzorjev," piše na njihovi spletni strani.
EvoLogics prodaja podvodne akustične modeme, srednjega in dolgega dosega, ki »zagotavljajo digitalno komunikacijo v polnem dupleksu«.
SonarDyne International prodaja podvodne akustične modeme naftni in plinski industriji ter vladam in mornarici.
Voyis prodaja podvodne laserske skenerje kratkega in dolgega dosega.
GeoSpectrum prodaja "integrirane, od konca do konca akustične sisteme" za raziskovanje nafte in plina ter za vojaške namene.
Dynautics prodaja avtonomna podvodna vozila (AUV). Seaber prodaja že izdelane mikro-AUV "na zalogi".
Hydromea trži »prvi podvodni dron brez priveze«.
Mediterraneo Señales Maritimas prodaja "podatkovne boje, ki integrirajo senzorje prek našega zapisovalnika podatkov, tako da se lahko podatki prenesejo na oddaljeno postajo in prikažejo v naši programski opremi."
3D pri Depth, Inc. "zagotavlja napredne podmorske laserske sisteme LIDAR."
Teledyne Marine prodaja avtonomna podvodna jadralna letala, avtonomna podvodna vozila (»robotske podmornice brez posadke«) in »laserske sisteme za plitko in globokomorsko potapljanje.
"Podvodni roboti preplavljajo ocean," piše na strani na spletni strani Oceanografskega inštituta Woods Hole. Inštitut je razvil akustično zasnovan navigacijski sistem, ki omogoča sodelovanje velikega števila podvodnih robotov. "Namesto da bi za pokrivanje območja oceana uporabljali samo enega, večjega in dražjega podvodnega robota, želimo imeti na stotine ali celo tisoče manjših, cenejših robotov, ki lahko delujejo sinhronizirano," pravi njihova spletna stran.
Organizacije za varstvo oceanov že dolgo vodijo kampanjo proti onesnaževanju s hrupom v oceanih, vendar se šele začenjajo zavedati te nove vrste napada, ki lahko po svojem obsegu in razsežnosti zmanjša vse prejšnje napade s hrupom. Na primer, ena od kampanj okoljske organizacije Sea Shepherd je »Utišanje oglušujočega onesnaževanja oceanov s hrupom«.
Takole pišejo:
»Leta 1953 je Jacques Cousteau objavil klasične spomine o svojih prvih dneh podvodnega raziskovanja. To knjigo je naslovil Tihi svet. Danes se človeške dejavnosti norčujejo iz tega naslova. V zadnjih nekaj desetletjih je onesnaževanje morja s hrupom raslo eksponentno. Hrup zaradi prometa plovil se vsako desetletje podvoji. Zabijanje pilotov, poglabljanje dna, sonar in potresno raziskovanje nafte in plina prispevajo k kakofoniji. Za morske prostoživeče živali, zlasti za akustično občutljive kite, ta antropogeni lopar predstavlja resno in naraščajočo grožnjo. Onesnaževanje oceanov s hrupom povzroča hud stres, vedenjske spremembe, prikrivanje (tj. težave pri zaznavanju pomembnih naravnih zvokov), nasedanje in izgubo občutljivosti sluha, ki jo povzroča hrup.
Tej mešanici je zdaj dodan internet podvodnih stvari, ki začenja preplavljati oceane z zvokom, da bi jih povezal z internetom. In ta zvok bo pulzno moduliran z enakimi škodljivimi frekvencami kot so frekvence radijskih valov, da bi prenašal enake podatke. Za komunikacijo na velikih razdaljah so nekateri podvodni akustični modemi, ki so na trgu, sposobni proizvajati zvok do 202 decibelov. To je enako 139 decibelom v zraku. Na razdalji 100 čevljev je tako glasen kot reaktivni motor in je nad pragom bolečine pri ljudeh. Ti modemi oddajajo moduliran zvok na frekvencah od 7 kHz do 170 kHz, ki zajemajo skoraj celoten obseg sluha delfinov, ki uporabljajo zvok za lov in navigacijo.
Učinki sonarja na kite in delfine so bili široko razglašeni. Toda učinki onesnaženja s hrupom na ribe in druge prebivalce globin so prav tako uničujoči, kot podrobno opisuje Lindy Weilgart v svojem 36-stranskem poročilu za OceanCare. Pregledala je 115 raziskovalnih študij o učinkih hrupa na 66 vrst rib in 36 vrst nevretenčarjev.
"Večina rib in nevretenčarjev uporablja zvok za vitalne življenjske funkcije," piše. »Vplivi hrupa na razvoj vključujejo telesne malformacije, večjo umrljivost jajčec ali nedozorevanje, razvojne zamude, zamude pri metamorfozi in usedanju ter počasnejšo rast ... Anatomski vplivi hrupa vključujejo velike notranje poškodbe, celične poškodbe statocist in nevronov, kar povzroča dezorientacijo in celo smrt , in izgubo sluha... Vedensko so živali kazale alarmne odzive, povečano agresijo, skrivanje in bežanje; in zmanjšano obrambo pred plenilci, kopanje gnezd, skrb za gnezdo, dvorjenje, drstenje, ležanje jajčec in hranjenje ... Nekateri komercialni ulov se je zaradi hrupa zmanjšal za do 80 %, večje ribe pa so zapustile območje.«
Če se bo novi napad nadalj, bo zagotovil zadnje žeblje v krste naših oceanov in – ker so oceani vir vsega življenja – našega planeta. Že leta 1970, le 17 let po tem, ko je izdal Tihi svet, je Jacques Cousteau, ki se je vrnil s 3treh in pol let raziskovanja, v katerem je prepotoval 155.000 milj, svetu povedal: »Oceani umirajo. Onesnaževanje je splošno."
"Ljudje se ne zavedajo, da gre vse onesnaževanje v morja," je dejal Cousteau. »Zemlja je manj onesnažena. Opere ga dež, ki vse odnese v oceane, kjer se je življenje v 20 letih zmanjšalo za 40 odstotkov. Ribe izginjajo. Tudi Flora.” In kar ni bilo zastrupljeno, so kopali za hrano, kot da bi bilo oceansko življenje neizčrpen vir. "Oceani se razkopavajo," je dejal. »Jajca in ličinke izginjajo. V preteklosti se je morje obnavljalo. To je bil popoln cikel. Toda to ravnovesje je bilo porušeno s pojavom industrijske civilizacije. Kozice iz njihovih lukenj preganjajo električni šoki. Jastoge videvajo na nemogočih mestih. Sama korala izginja. Tudi v Indijskem oceanu, po katerem se malo potuje.«
Življenje v oceanih danes visi na nitki. Če se bo stopnja upadanja populacije nadalja, do leta 2048 v oceanih ne bo več skoraj nobene ribe.1 Oceani vsak dan absorbirajo 24 milijonov ton ogljikovega dioksida, ki so 26 % bolj kisli kot preden smo začeli kuriti fosilna goriva2 in so absorbirali 93 % toplote, ki jo proizvedejo toplogredni plini od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.3 Škoda, ki je že nastala koralnim grebenom zaradi zakisanosti, naraščajočih temperatur in pridnesne vlečne mreže, bi trajalo 100.000 let, da bi se narava obnovila.4 Diatomeje – vrsta alg na dnu prehranjna veriga oceana, ki je tudi vir tretjine svetovne proizvodnje kisika – se že dve desetletji zmanjšuje za več kot 1 % na leto.5 Populacije krila – majhnih kozicam podobnih rakov, ki predstavljajo velik del prehrane Številne vrste kitov, pingvinov in tjulnjev — se je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšalo za 80 %.6 In najgloblje plasti oceanov so močno osiromašene s kisikom — tako zelo, da se ribe, ki se potapljajo, ne potapljajo več globoko, ampak ostanejo blizu površja da bi lahko dihale. In populacija rib, ki živijo v globokem morju, drastično upada. Oceani, ki se segrevajo, ne morejo več zadrževati toliko kisika, zato so s kisikom izčrpane najgloblje vode.7,8,9,10 Veliko število rakov, ki živijo na dnu, se je zadušilo ob obali Oregona.11 Več kot tisoč morskih krav je leta 2021 umrlo od lakote ob obali Floride, ker je morska trava, ki jo jedo, izginila zaradi onesnaževanja.12 In po oceanih je toliko plastike13, da sardele, ki se prodajajo na avstralski ribji tržnici, vsebujejo 3 miligrame plastike v vsakem gramu svojega tkivo.14
Čeprav je veliko napadov na oceane in na Zemljo, je edini najbolj nujen napad, ki najhitreje uniči planet, brezžična tehnologija. Sama je najbolj uničujoča in pospešuje in usklajuje vse druge napade.
In vso brezžično tehnologijo, vključno z brezžično tehnologijo na kopnem, v vesolju in v oceanih, poganja mobilni telefon.
Vsa brezžična tehnologija, od 2G do 5G do interneta stvari do interneta podvodnih stvari, zahteva, da vsi v rokah držijo mobilni telefon. To je režiser, je tarča in brez tega se sedanja stopnja uničenja ne bi mogla nadaljevati.
Kot je rekel Hillel pred dva tisoč leti: »Če ne zdaj, kdaj? Če ne jaz, kdo?"
|
|
|
 Komentarji 0
Trenutno nema komentara na ovu vijest ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
|
|
Četrtek, 13.Januar 2022 ob 22:29:47 
150 ogledov, 
0 komentarjev
