MojSpletnik NOVICE | Novi pandemični sporazum SZO uvaja globalistično medicinsko diktaturo pod krinko "zdravja" ...
Novi pandemični sporazum SZO uvaja globalistično medicinsko diktaturo pod krinko "zdravja"
Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so v torek soglasno sprejele mednarodni "pandemični pakt", ki dejansko vzpostavlja globalno medicinsko diktaturo, ki jo vodi en sam center - WHO. Sporazum je podprlo 124 držav, 11 se jih je vzdržalo, nobena pa ni glasovala proti.
Čeprav dokument površno omenja suverenost držav (stran 5), formalizira tudi koncept Združenih narodov "Eno zdravje", po katerem so zdravje ljudi, živali in okolja združeni pod centraliziranim globalnim nadzorom.
„Pogodbenice bodo spodbujale pristop 'Eno zdravje' k preprečevanju pandemij, pripravljenosti in odzivanju nanje, pri čemer bodo priznavale medsebojno povezanost zdravja ljudi, živali in okolja ... z integriranim in usklajenim sodelovanjem med vsemi ustreznimi sektorji in akterji,“ je navedeno v dokumentu (str. 11).
Za to na videz neškodljivo formulacijo se po mnenju analitikov skriva mehanizem za globalni prevzem zdravstvenih sistemov, zlasti v kriznih razmerah.
Cepljenje kot osrednji steber odziva na pandemijo
Beseda "cepljenje" je v dokumentu omenjena 12-krat, z jasnim poudarkom na množičnem cepljenju v primeru naslednje pandemije. Od držav se pričakuje, da bodo:
»…okrepiti programe rutinskega cepljenja, povečati ali ohraniti visoko precepljenost, izvajati dopolnilne kampanje in izboljšati ozaveščenost javnosti o pomenu cepljenja,« piše na strani 10.
Dokument določa tudi izvajanje kliničnih preskušanj cepiv in terapij v izrednih razmerah, vključno z izmenjavo eksperimentalnih medicinskih izdelkov med državami (str. 15).
Formalno brez prisile, v bistvu centralizacija oblasti
Na papirju SZO nima pooblastil za neposredno uvedbo zakonodajnih ukrepov državam, kot sta obvezno cepljenje ali zapiranje meja.
»Nič v tem sporazumu ne daje sekretariatu SZO ali generalnemu direktorju pooblastila za uvedbo ali spreminjanje nacionalnih zakonov ali politik držav članic,« piše na strani 28.
Vendar pa, kot ugotavljajo kritiki, resnična moč ni v neposrednih ukazih, temveč v ustvarjanju sistema, v katerem države ne upravljajo več lastnega odzivanja na krize, temveč sledijo navodilom nadnacionalne strukture.
Nadzor nad informacijami in boj proti »dezinformacijam«
Sporazum predvideva tudi strog nadzor nad informacijami med pandemijami:
»Treba je graditi zaupanje in zagotoviti pravočasno izmenjavo informacij, da se prepreči širjenje dezinformacij in stigmatizacija,« piše (str. 6).
To pomeni, da bi morale države članice spremljati in cenzurirati vsebine, ki so v nasprotju z uradno pripovedjo – kar še dodatno vzbuja zaskrbljenost glede svobode govora.