VSTOP ČLANOV:
 Član:
 Geslo:
VIDEO ARHIV:
Newsexchange(11934)
 
Gost | Slovenski  
 MojSpletnik NOVICE | Led se vrača in "znanstveniki" so zmedeni - Nove študije poudarjajo slabe podnebne napovedi ...


Led se vrača in "znanstveniki" so zmedeni - Nove študije poudarjajo slabe podnebne napovedi
Severni tečaj

V nepričakovanem preobratu po desetletjih upadanja je antarktični ledeni pokrov med letoma 2021 in 2023 zabeležil rekordno povečanje mase, medtem ko se je izguba morskega ledu na Arktiki v zadnjih dveh desetletjih znatno upočasnila. Ta dva po poudarjata kompleksnost Zemljinega podnebnega sistema.

Dve novi študiji, ki so ju izvedli kitajski in ameriško-britanski raziskovalci, ugotavljata, da se trendi ledu na obeh polih razlikujejo od pričakovanj, kar otežuje zaskrbljujoče napovedi in poudarja tveganja oblikovanja podnebne politike na podlagi poenostavljenih modelov. Rezultati, objavljeni v reviji Science China Earth Sciences in v ponatisu, ki je v strokovnem pregledu, še bolj poudarjajo nujnost razprav o tem, kako naj politika uravnoteži negotovost z izvedljivimi, pragmatičnimi ukrepi.

Presenetljiv preobrat na Antarktiki – od taljenja do pridobivanja mase

Sodelovanje med znanstveniki s kitajske univerze Tongji in Nasinim satelitskim programom GRACE je razkrilo, da se je ledena masa Antarktike, ki se je od leta 2002 nenehno zmanjša, leta 2021 začela povečevati. Padavine, ki povzročajo sneženje, so obogatile regije, kot sta Wilkes Land in Queen Mary Land, ter obrnile izgube v večjih ledeniških bazenih, vključno s Tottenom in Denmanom. Povečanje v obdobju 2021–2023. – v povprečju 107,79 gigaton na leto – je nadomestil dvig morske gladine za 0,30 mm na leto, kar je majhen, a statistično pomemben premik.

"Destabilizirajoče trende na vzhodni Antarktiki opazujemo že desetletja, zato je ta preobrat paradoksalen, a ključnega pomena za spremljanje," je dejal glavni avtor dr. Wei Wang. "Vprašanje pa je, ali bo ta trend trajal." Študija je ugotovila, da medtem ko Zahodna Antarktika še naprej izgublja maso, dinamika ledu Vzhodne Antarktike zdaj kaže "znatno nestabilnost", kar otežuje napovedi dviga morske gladine.

"Premor" pri izgubi arktične ledene površine sproža nova vprašanja

Hkrati je ameriško-britanska ekipa ugotovila presenetljivo upočasnitev izgube arktičnega morskega ledu v vseh mesecih od leta 2000, z "večdesetletnim premorom", ki bi lahko trajal desetletja. Raziskovalci so s pomočjo satelitskih podatkov ugotovili, da se letni septembrski minimum morskega ledu, ki naj bi izginil do leta 2013, umika počasneje, kot so napovedovali zgodnji modeli. Soavtor Matthew England je dejal: »To izpodbija predpostavko, da se segrevanje neposredno prevede v linearno izgubo ledu. Arktični sistem je veliko bolj spremenljiv.«

Do tega premora pride sredi povišanja temperature za 1,2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Čeprav študija poudarja, da desetletna spremenljivost ne ovrže podnebnih sprememb, svari pred "pretiranim zaupanjem v predvidene časovne okvire", saj na arktični led "vplivajo tako toplotni kot naravni cikli".

Ko se napovedi krčijo z resničnostjo

Raziskava krepi kritike preteklih pretiravanj, zlasti trditve senatorja Johna Kerryja iz leta 2009, da bo polarni led izginil do leta 2013, kar se ni uresničilo. Kot je v svoji analizi zapisal klimatolog Roger Pielke ml., višji sodelavec na Ameriškem podjetniškem inštitutu: »Katastrofiziranje na podlagi ekstremnih scenarijev zmanjšuje verodostojnost.« Pielke, pogost kritik podnebne politizacije, trdi, da takšni "lažni alarmi" - kot je Kerryjev - spodbujajo javni skepticizem, ko se napovedi ne uresničijo.

Zgodovinske vzporednice razkrivajo podobna nihanja: v sedemdesetih letih 19. stoletja so podnebne spremembe po mnenju znanstvenikov ubile 4 % človeštva, kar je spodbudilo zgodnje sledenje. Kasneje so strahovi pred "globalnim ohlajanjem" v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predhodili ustanovitvi NOAA. Vendar pa je bilo v vsakem obdobju priča tudi zmotnim napovedim, ki so usmerjale politiko, kar je poudarilo potrebo po razlikovanju med resničnimi signali in šumom.

Podnebna politika za kompleksen svet

Nauk teh študij? Podnebje ni "preprost mehanizem," je poudaril Pielke. Čeprav je segrevanje, ki ga povzročajo človeške dejavnosti, resnično, regionalni učinki ostajajo spremenljivi – vključno s spremembami padavin, oceanskimi tokovi in ​​odločitvami o upravljanju zemljišč. »Upočasnitev Arktike in rast Antarktike nas učita, da podnebja ne obravnavamo kot linearno grožnjo, temveč kot kompleksen sistem, ki zahteva prilagodljive in prožne rešitve.«

Pragmatične politike morajo dati prednost odpornosti, dostopu do energije in podatkov – ne ideološkim frazam, kot je »neto ničelna emisija do leta 2030«. Pielke zagovarja širitev jedrske energije ob postopnem opuščanju premoga, strategije, ki zmanjšujejo stroške in emisije, ne da bi pri tem destabilizirale gospodarstva. "Moramo obvladovati tveganja, ne pa se zanašati na strašenje," je dejal in opozoril Kongres pred zmanjšanjem proračuna za podnebne podatke. "Preziranje teh presenečenj bi lahko bila naša največja nevarnost."

Ples z negotovostjo

Presenečenja, povezana s polarnim ledom, nas spominjajo, da podnebna znanost napreduje s ponižnostjo. Ni jasno, ali ti preobrati odražajo začasne anomalije ali sistemske spremembe, vendar je njihov pojav – sredi stopnjevanja podnebne retorike – pomemben. Kot kaže zgodovina, se ritmi našega planeta upirajo napovedovanju in zahtevajo politike, ki cenijo kompleksnost pred gotovostjo. Pot naprej ni v lovu za »neizogibno« katastrofo, temveč v tem, da se družbam omogoči prilagoditev podnebju, ki tako kot zvezde nad nami noče biti predvidljivo.

WWW-NEWSEXCHANE.WEBREDIRECT.ORG   Natisni



Avtor 2020 - 2025 © | Pravila | Pišite nam | skupaj obiskov od 31.3.2020.
Ves materijal z naše strani se lahko kopira na druge spetne strani DELITE IN OZAVEŠČAJTE DRUGE!

EUSEARCH (slo,cro,eng) | NOVICE | KUHAJMO | FILESI (angleščina) | SHOPMAX | WIKISLO | GRABOVOI ŠTEVILA | RAZLAGA SANJ