MojSpletnik NOVICE | Študija na Yaleu potrjuje: »Podaljšan COVID« je morda le učinek strupenih beljakovin iz »cepiv« ...
Študija na Yaleu potrjuje: »Podaljšan COVID« je morda le učinek strupenih beljakovin iz »cepiv«
Milijoni ljudi, ki so se soočali z nenavadnimi in vztrajnimi zdravstvenimi težavami, potem ko so jim povedali, da so domnevno okuženi s COVID-om, so bili prepričani, da trpijo za "dolgotrajnim COVID-om" - čeprav nekateri nikoli niso bili pozitivni na COVID-19. Nova študija Univerze Yale zdaj nakazuje novo realnost: mnogi primeri, ki jih pripisujejo "virusu", so pravzaprav "poškodbe, povzročene s cepljenjem", ki jih povzroča dolgotrajna prisotnost koničastega proteina.
V članku, objavljenem na strežniku za predtisk medRxiv, so raziskovalci z univerze Yale ugotovili, da so mnogi bolniki, ki so kazali simptome, podobne "dolgotrajnemu COVID-u", dejansko trpeli za sindromom reakcije po cepljenju (PVS) – stanjem, ki ga povzroči izpostavljenost istemu koničastemu proteinu, ki ga telo mora proizvajati mRNA "cepiva" COVID.
Zvezne zdravstvene agencije, vključno z FDA, že dolgo zagotavljajo javnosti, da je koničasti protein, ki ga proizvaja "cepivo", neškodljiv in kratkotrajen. Vendar pa ta študija kaže zelo drugačno sliko: pri nekaterih bolnikih so bili fragmenti koničastega proteina v krvnem obtoku najdeni kar 709 dni po cepljenju.
»Pri samoporočanju o simptomih 'podaljšanega COVID-a' in PVS obstaja znatno prekrivanje, pa tudi skupna izpostavljenost proteinu spike,« navajajo avtorji študije.
Praktični pomen te trditve: ne glede na to, ali je koničasti protein prišel iz "okužbe" ali "cepiva", je bila vnetna poškodba videti izjemno podobna.
Kljub očitnemu trpljenju pacientov je obstajal ogromen dvojni standard. »Razširjeni COVID« je prejel 1,6 milijarde dolarjev raziskovalnih nepovratnih sredstev, financiranih s strani davkoplačcev. Po drugi strani pa so tisti, ki jih poškodujejo »cepiva« – katerih simptomi pogosto spominjajo na dolgotrajno okužbo – večinoma prezrti, zavedeni ali pa ostanejo brez zdravniške oskrbe, saj zdravstveni organi še vedno nočejo formalno priznati sindroma reakcije po cepljenju.
Raziskovalci z univerze Yale poudarjajo tudi, da težav morda ne povzroča le koničasti protein. Sestavine samih "cepiv" - kot so mRNA, lipidni nanodelci (maščobe, ki dostavljajo mRNA) ali adenovirusni vektorji, ki se uporabljajo v drugih "cepivih" - lahko pri nekaterih ljudeh sprožijo močne imunske reakcije, kar lahko vodi do dolgotrajnih simptomov.
Za ponazoritev, ena od vodilnih avtoric študije, imunologinja Akiko Iwasaki, je že prej zavrnila pomisleke javnosti glede varnosti "cepiv" med burnimi razpravami o obveznem cepljenju.
Do sedaj so vladne agencije, organizacije za preverjanje dejstev in mediji idejo, da lahko »cepiva« povzročijo dolgotrajne bolezni, označi za »dezinformacijo«. Vendar pa študija univerze Yale dvomi o teh zavrnitvah in odpira vrata znanstvenemu – in političnemu – obračunu.
Če bodo te ugotovitve potrjene s prihodnjimi raziskavami, bodo na novo napisale del zgodovine "pandemije" – in prisilile k dolgo pričakovanemu pogovoru o tveganjih "cepiv", medicinski preglednosti in o tem, zakaj je toliko bolnikov trpelo v tišini.