Številna poročila o vplivu cepljenja na umrljivost zaradi pandemije COVID-19 so bila projekcije, narejene med razvojem globalne krize. Vedno več neodvisnih raziskovalcev opozarja na subjektivno naravo in inherentne pristranskosti matematičnih modelov, ki se uporabljajo za takšne napovedi, kar lahko ogrozi njihovo natančnost pri uporabi števila smrtnih žrtev kot približka.
Cilj
Število smrtnih žrtev zaradi COVID-19 so primerjali med obdobjem pred cepljenjem in po njem, da bi raziskali, kako je cepljenje vplivalo na potek smrti zaradi COVID-19 med pandemijo po vsem svetu.
Metode
Primerjali so primere, smrti in precepljenost proti COVID-19 v podatkovni zbirki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) do 7. junija 2023, stopnjo umrljivosti na 1000 prebivalcev za obdobje pred cepljenjem (CFR1) in v obdobju cepljenja (CFR2) za vse regije SZO, preučili pa so tudi korelacijo med odstotno spremembo smrti zaradi COVID-19 in ustreznimi spremenljivkami.
Rezultati
Umrljivost zaradi COVID-19 se je povečala, precepljenost pa se je gibala od 43,3 % (Afrika) do 1275,0 % (Zahodni Pacifik). Regiji zahodnega Pacifika (1,5 %) in Afrike (3,8 %) sta najmanj prispi k svetovnemu kumulativnemu številu smrti zaradi COVID-19 pred cepljenjem, medtem ko sta imeli Ameriki (49,9 %) in Evropi (27,6 %) največje število. Amerika (39,8 %) in Evropa (34,1 %) sta kljub visokim stopnjam cepljenja predstavljali več kot 70 % smrti zaradi COVID-19 po svetu, stopnja umrljivosti zaradi COVID-19 in odstotek ljudi, starih 65 let in več, pa sta bila v Afriki pomembno povezana (0,48).
Zaključek
Umrljivost zaradi COVID-19 se je v dobi cepljenja povečala, zlasti v regijah z višjo stopnjo precepljenosti.
Nova študija je pokazala, da množično cepljenje proti COVID-19 ni le propadlo, ampak je stanje dejansko poslabšalo.
Natisni