MojSpletnik NOVICE | Krize in inflacija: Ali nam sledi najprej kolaps, nato pa popoln nadzor? ...
Krize in inflacija: Ali nam sledi najprej kolaps, nato pa popoln nadzor?
Vlade si kopičijo vse več dolgov, gospodarstvo pa je v težavah. Se usmerjamo v svetovni gospodarski in finančni zlom, da bi lahko globalisti obupanim ljudem vsilili svoj digitalni denar centralne banke, ki je namenjen popolnemu nadzoru?
S spreminjanjem obstoječega sistema v ruševine pripravljate teren za uvedbo CBDC. Brezgotovinska družba, v kateri bodo ljudje popolnoma po volji demokratično nelegitimnih upraviteljev. Poleg tega bodo ti menedžerji tisti, ki bodo narekovali, kaj lahko in česa ne morete kupiti s svojim denarjem.
Večinoma gre vse po načrtih. Kajti zgodovina uči, da obstoječih sistemov ni mogoče spremeniti z reformami. Nasprotno, zadnja stoletja so povsod po svetu pokazala, da je treba vladajoče režime najprej popolnoma uničiti in zlomiti, preden se na njihovih ruševinah zgradi nekaj novega. Zdi se, da je to povsem namen globalističnih sil, ki so se – tudi zaradi infiltracije marionet WEF in Bilderbergerjev – razširile v nacionalno politiko in mednarodne organizacije.
Ko ljudje zaradi hiperinflacije izgubijo zaupanje v »fiat denar«, je zanje preprosto prodajati digitalno valuto. Ljudi preprosto leto ali dve pustijo preležati v revščini in bedi, potem pa jim s »poljubom na roko« vzamejo digitalne denarnice in temeljni dohodek, ki ga zagotavlja država. To ustvarja tudi dobro vzgojene, poslušne državljane. Kdor je v teh dneh odvisen od državnih socialnih prejemkov, bo prav tako pazil, da ne bo kršil ustreznih zahtev in s tem utrpel finančne izgube. To bo veljalo tudi v primeru zasvojenosti s CBDC. Kajti »neposlušne« lahko kaznujemo že s pritiskom na gumb ali klikom miške.
Ni vam treba biti »prerok krize«, da prepoznate ustrezne tendence. Tudi če je jasno, da ima obstoječi sistem veliko napak in pomanjkljivosti, se ne bo kar tako sesul. Verjetno se še spomnite gospodarske in finančne krize 2008/2009, ki je nato pripeljala do dolžniške in evrske krize 2010. Danes je državni dolg (tudi kot posledica vseh "koronapaketov" in subvencij za reševanje energetske krize) višji kot kadarkoli prej. A Grčije in njenega dolga še vedno ni na naslovnicah. Prav tako ne Italija, Španija in Portugalska, ki imajo prav tako ogromne finančne težave. Zakaj? Evropska centralna banka (ECB) vse skupaj še nekako vzdržuje. Za zdaj.
A na neki točki ne bo šlo več, saj so razlike v evroobmočju preprosto prevelike in ravnotežje ECB ne deluje več. Nato se bodo morali glavni varuhi valute v Frankfurtu odločiti, katero grenko pilulo pogoltniti. In ko ste v dvomih, preprosto sledite poti, ki se konča s hiperinflacijo, reformo valute in uvedbo digitalnega denarja centralne banke. Nekaj, kar je potrdil tudi Svetovni gospodarski forum (WEF). Ali kot je profesor Eswar Prasad odkrito povedal na junijskem srečanju WEF: »Lahko bi imeli […] temnejši svet, v katerem bi se vlada odločila, da se [CBDC] lahko uporablja za nakup nekaterih stvari, ne pa tudi drugih stvari, ki se jim zdijo manj zaželene. , kot so strelivo, mamila, pornografija ali kaj podobnega." Ali pa samo omejen nakup mesa, bencina ali drugih "podnebju škodljivih" stvari...
Drugi vidik, ki ga je obravnaval Prasad, je sodobna različica "lažnega denarja", ki ga je mogoče uvesti. "Ko razmišljate o prednostih digitalnega denarja, obstajajo ogromne potencialne koristi," je povedal na srečanju in dodal: "Ne gre le za digitalne oblike digitalnih valut, gre tudi za programabilnost - enote denarja centralne banke z datumom poteka ." V bistvu je kopičenje treba preprečiti, da bo digitalni denar krožil čim hitreje – in nihče ne bo prišel na misel, da bi varč za večje naložbe npr. Da ne omenjamo sledljivosti transakcij, tako da lahko oblasti zlahka sledijo, za kaj (in za koga) zapravljate svoj denar. Si želiš to?