MojSpletnik NOVICE | Učite otroke, kaj je življenje, ne kaj bi moralo biti ...
Učite otroke, kaj je življenje, ne kaj bi moralo biti
Prava šola
Začnite otroke pripravljati na življenje v nižjih, višjih, še višjih, najvišjih šolah.
Igrajte ulomke, geometrijo, pašnike in ovce Nove Zelandije ter podnebje Avstralije, igrajte deževnike in njihovo regeneracijo, Newtonove zakone in silo, maso in pospešek, lunine cikle, plimovanje in osem lekcij o industrijski revoluciji.
Zgodovina se pripoveduje takole, po mili volji, kakor komu paše. Enkrat izdajalec, drugič heroj.
Učite otroke, kako biti človek.
Kako biti dober človek.
Naučite jih, kaj je prijaznost.
Naučite jih, naj ne bodo arogantne barabe.
Zakaj za vraga jih učite ulomke pred tablo, oni pa se za vašim hrbtom hvalijo z nekim ubogim fantom v strgani majici in verjamejo, da je prav? Medtem ko se norčujejo iz punčke s prezgodaj zraslimi oprsji, medtem ko grabijo krofe, medtem ko tepejo po zmešanih glavah vseh tistih, za katere mislijo, da jih ne bodo vrnili.
Zakaj za vraga jih učite geometrijske oblike, ko bodo tudi jutri, ko bodo bolje spoznali življenje, okoli sebe risali kroge, v katere se bodo vselili in umaknili od vseh?
Zakaj za vraga jih učite o pridelkih, posajenih v avstralskih deželah, in o vetrovih, ki tam pihajo?
Vse se bodo naučili, ko bodo pobegnili od vsega tega sranja na drugo celino. Vedel bo vse. In koliko je prebivalcev in kakšen je standard in bruto in neto dohodek in zdravstveni sistem in število ovc bodo vedeli, če jih bodo hoteli obdržati, bodo vse izvedeli ko bo čas. In naučil se bo jezika.
Zakaj hudiča jim govoriš o hijenah in polžih, ko pa jim bo tolikokrat spodrsnilo na sluzasti sledi, ki jo za seboj puščajo debelokožci, ki živijo na vseh tistih mestih, kjer ne bi smeli biti. Vendar so tam. Sluzast in sluzast ter sprejemaj odločitve.
Naučite jih, kako hijene v resnici izgledajo in kje jih lahko srečajo.
Zakaj jim govorite o simbiozi, ko pa bo do 35. leta vsak tretji še vedno na plečih staršev?
Otroke naučite razmišljati zase, ne za nekoga drugega.
Naučite jih uporabljati svoje roke, noge, hrbet, vsak prst, mišico, kost, ne nekoga drugega.
Učite jih, kako ostati na nogah, ko jih življenje močno prizadene.
Naučite jih plavati, ko valovi postanejo močni, veliki in nenadni.
Naučite jih, kako ostati mirni, ko gre vse okoli njih navzdol.
Kako naj ostanejo ponosni, ko jim nekdo neumno reče, da so neuspehi, nesrečni, revni.
Naučite jih ljubiti sebe. In ko so debeli, suhi, raztrgani, lačni, siti, zmedeni, krivi, mozoljasti, negotovi, zavrženi, drugačni. Mešajte jih na klopeh.
Naučite jih bistva.
Ali pa se bistvo ne uči po učnem načrtu?
Naučite jih solidarnosti. Naučite jih spoštovanja. Nauči jih smejati. Še posebej za smeh.
Naučite jih delati. Ne pripovedujte jim o kopanju in obiranju jabolk – Peljite jih z motikami in košarami na njivo, v sadovnjak. Enkrat, dvakrat, osemkrat. In tako si jim na hrbet naložil ogromne vreče, iz katerih se ne morejo naučiti življenjske lekcije, in bolečina je tu.
Učite jih, kaj je življenje, ne kaj bi moralo biti.
Ker ljudje sedijo v vaših učilnicah dvajset let. In iz njih, kakšna tragikomedija, pogosto izhajajo izčrpani ljudje, ki nimajo pojma o življenju, o sebi, o drugih. Ki šele začenjajo svoje najpomembnejše lekcije, izpuščene iz dragih učbenikov.
Ne spomnim se ulomkov.
Nič ne vem o pridelkih, ki jih sadijo v avstralskih deželah.
Ne spomnim se vseh elementov iz periodnega sistema.
Dolgo nazaj sem narisal krog okoli sebe.
Po dežju preskočim deževnike. Od njihove regeneracije nimam nič. Trenutno se učim, kako se regenerirati, potem ko me več ni več.
Iz vaših skrbno oblikovanih in ilustriranih učbenikov sem srečal na desetine sluzastih, zvijajočih se polžev.
Bil sem odličnjak, z diplomami in nekaj zlatimi bralnimi značkami, dijak, ki je vsaj stokrat v življenju padel na popravnih izpitih.