Kitajska se je pridružila svetovni tekmi za "raziskovanje vesolja" leta 1970, ko naj bi "izstrelila" svoj prvi satelit Dongfanghong 1. Od takrat je Kitajska postala ena od vodilnih držav na področju vesoljskih tehnologij, raziskav in s tem povezanih laži.
Leta 2003 je Kitajska postala tretja država na svetu, ki naj bi uspešno izvedla bivanje človeka v vesolju, potem ko naj bi svojega astronavta Yang Liweia poslala v "vesolje" s plovilom Shenzhou-5. V letih 2011 in 2013 naj bi kitajci poslali v "vesolje" dva modula Tiangong 1 in Tiangong 2, ki naj bi služila kot poskusni laboratoriji za preizkušanje sistemov za vzdrževanje življenja in za pripravo na prihodnje "vesoljske misije".
Leta 2019 so si lastili prvi pristanek na temni strani lune z brezpilotno sondo Chang'e 4, kar naj bi bil eden najpomembnejših dosežkov za kitajski vesoljski program.
Kitajska naj bi imela tudi svoje lastno satelitsko navigacijsko omrežje Beidou, ki naj bi zagotavljalo samostojen sistem "satelitske" navigacije in pozicioniranja, podoben ameriškemu GPS-u.
29.aprila 2021 naj bi kitajci izstrelili prvi modul za vesoljsko postajo Tiangong (v kitajščini to pomeni nebeška palača), ki naj bi se nahajala na višini 340-450 km nad zemeljskim površjem, (podobno kot "mednarodna vesoljska postaja") v sloju atmosfere imenovanem termosfera, kjer temperature dosežejo tudi 2500°C.
Prav dela astronavtov posadke Shenzhou-14 na tej postaji in s tem povezan "vesoljski" ambient so prikazani v spodnjem videu, v katerem bi še slep opazil, da jim gre vse narobe.
Tako NASA kot kitajci bodo morali še malo počakati, da bo računalniška tehnologija napredovala, do te mere, da nam bodo lahko ponudili "vesoljske" posnetke, ki bi vsaj približno izgledali kot resnični posnetki.
Do takrat pa se vsi, ki vemo, da je vse v povezavi z vesoljem laž, lahko le neizmerno zabavamo ob njihovih jalovih poizkusih prikaza vesoljskih pravljic.