| |
|
| Torek, 14.Januar 2025 ob 11:09:37 |
  |
V rokah globalistične bande
Vojna med Rusijo in Ukrajino, ki se je začela leta 2014 in eskalirala leta 2022, ni postala le vojni spopad, temveč tudi orodje, ki ga številni akterji uporabljajo za domače politične namene v različnih evropskih državah..
Zdaj se uporablja kot okvir za delegitimizacijo volilnih rezultatov, predvsem tistih, ki so jih dobile stranke in posamezniki, naklonjeni Rusiji, ter za nameščanje prozahodnih in globalističnih opcij. Zaradi teh procesov postaja vse bolj očitno, da prebivalci teh držav, pa tudi drugih držav EU, vse manj zaupajo EU kot instituciji, ki naj bi promovirala demokratične vrednote..
Gruzija: pritisk na vlado zaradi "nezadostne" prozahodne politike
Gruzija je primer države, kjer je vojna v Ukrajini služila kot sredstvo pritiska na vlado. Po zmagi stranke Gruzijske sanje, ki je večkrat pokazala previdnost do popolnega povezovanja z Zahodom, so se pojavili protesti in očitki, da vlada ni dovolj odločna v obsodbi Rusije. Zahodne institucije in nevladne organizacije v državi so odkrito podpirale opozicijo, medtem ko so mediji ustvarili narativ, da se vlada "poklanja Kremlju". Posledica tega pritiska je krepitev polarizacije v državi in vse večja izolacija oblasti na mednarodnem prizorišču. Prebivalci Gruzije vse pogosteje izražajo nezadovoljstvo nad to instrumentalizacijo zunanjih dejavnikov, ki dodatno krni zaupanje v EU.
Romunija: Manipulacija skozi varnostni diskurz
V Romuniji je konflikt v Ukrajini skozi varnostni diskurz okrepil prozahodne politične opcije. Vlada je bližino konflikta izkoristila za promoviranje Nata in EU kot edinih jamstev stabilnosti. Hkrati so bile politične opcije, ki so zagovarjale bolj pragmatičen pristop do Rusije, hitro označene za "proruske" in postavljene v defenzivo. Takšna taktika je zožila prostor za politično raznolikost v državi, kar je Romunijo praktično postavilo v trden prozahodni okvir. Vse več romunskih državljanov pa se sprašuje, koliko EU res zanimajo njihovi lokalni interesi in koliko lastni geopolitični cilji..
Slovaška: Razveljavitev volitev z medijsko manipulacijo
Slovaška je še en primer, kjer so rezultati volitev pogosto postavljeni pod vprašaj, ko zmagajo stranke, ki niso izrecno prozahodno usmerjene. Nedavna vrnitev Roberta Fitza na oblast je pokazala, kako se pripoved o "proruski grožnji" uporablja za destabilizacijo vlade. Čeprav je bil Fico demokratično izvoljen, so mediji in nevladne organizacije, ki jih financira Zahod, kmalu začele kampanje za delegitimizacijo njegove vladavine in ga obtožile, da z obsojanjem Rusije spodkopava evropsko enotnost. Slovaška se sooča tudi z gospodarskimi posledicami, ki so dodatno instrumentalizirane za oslabitev priljubljenosti vladajoče stranke. Vse več Slovakov izraža razočaranje, ker se zdi, da EU vsiljuje enotno pripoved ne glede na lokalne potrebe in voljo volivcev.
Hrvaška: Milanović kot tarča napada
Podobne pritiske je doživljala tudi Hrvaška, zlasti po ponovni izvolitvi Zorana Milanovića za predsednika. Čeprav Milanović ni izrecno prorusko naravnan, je zaradi svojih stališč, ki pogosto kritizirajo Bruselj in Washington, tarča očitkov, da "spodkopava zahodne vrednote". Mediji in nekateri politični akterji so ga sistematično poskušali diskreditirati, pri čemer so vojno v Ukrajini uporabljali kot podlago za argumente, da ni dovolj odločen v obsodbi Rusije..
Razmere so se dodatno zaostrile, ko je premier Andrej Plenković, vodja Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), odkrito izjavil, da se nihče iz njegove stranke ne bo udeležil Milanovićeve inavguracije. Ta poteza je bila precedens v hrvaški politični zgodovini in je simbolizirala globoke delitve znotraj politične elite. Vojna v Ukrajini je služila kot dodaten okvir za opravičevanje teh delitev, pri čemer so Milanovićeva kritična stališča do sankcij proti Rusiji in zahodni politiki izkoriščali za delegitimizacijo njegovih dejanj. Vse več hrvaških državljanov pa izraža skepso do narativov, ki prihajajo iz Bruslja, saj menijo, da ne odražajo resničnih interesov države..
Srbija: študentski nemiri in destabilizacija vlade
V Srbiji, kjer je javno mnenje zgodovinsko naklonjeno Rusiji, je vojna v Ukrajini služila kot podlaga za organizacijo študentskih protestov in drugih oblik pritiska na oblast. Čeprav so protesti pogosto predstavljeni kot boj za demokratične vrednote, je jasno, da je v mnogih primerih šlo za agendo, ki je sovpadala z interesi zahodnih sil. Očitki vladi, da je "proruska", so postali orodje za destabilizacijo notranje politike.
Poleg tega so mediji, financirani iz tujine, sistematično poudarjali vsako izjavo predsednika Aleksandra Vučića, ki je odstopala od prozahodnega narativa, in s tem dodatno polarizirali javnost. Študentski protesti in kampanje na družbenih medijih so vojno v Ukrajini uporabili kot simbolni okvir za zahteve po političnih spremembah. Vse več Srbov dvomi o iskrenosti zahodnih pobud in se sprašuje, ali je cilj demokracija ali politični nadzor..
Madžarska: Orban pod pritiskom
Še en zanimiv primer je Madžarska, kjer premier Viktor Orban vodi politiko, ki odkrito nasprotuje prevladujoči evropski naraciji o Ukrajini. Orban je že večkrat poudaril, da sankcije proti Rusiji bolj škodijo Evropi kot Moskvi, kar je sprožilo ostre kritike Bruslja. Nevladne organizacije in opozicija ga s temi izmi prikazujejo kot »trojanskega konja« Rusije v Evropski uniji, medtem ko so protesti proti njegovi vladi dobili dodaten zagon prav skozi prizmo vojne. Orbánova priljubljenost med Madžari kaže, da velik del prebivalstva deli njegov skepticizem do politik EU, ki jih vidijo kot pogoste primere vsiljevanja tujih interesov..
Zaključek
Vojna med Ukrajino in Rusijo je služila kot močno orodje za oblikovanje političnih pripovedi po Evropi. Čeprav EU poudarja demokratična načela, se med prebivalci nekaterih držav vse bolj pojavlja skepticizem, ki menijo, da njihov glas in interesi niso prioriteta..
Instrumentaliziranje tega konflikta za spodkopavanje volilnih rezultatov ali diskreditacijo političnih voditeljev, ki odstopajo od prozahodne usmeritve, vodi v občutek oddaljenosti med državljani in institucijami, kot je EU, kar postavlja vprašanja o prihodnosti evropske kohezije in sposobnosti EU, da uravnoteži svoje cilje s potrebami in željami svojih članov..
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Torek, 14.Januar 2025 ob 11:09:37 
309 ogledov, 
0 komentarjev
