| | | |
NEWSEXCHANGE SI | Energetska kriza uničuje nemško industrijo: Prizadevajo si za ponovni zagon plinovoda Severni tok ... | |
|
Sreda, 08.Januar 2025 ob 14:27:09 |
 |
Medtem ko se Evropa spopada z naraščajočimi cenami energije in industrijskim upadom, je nemška poslanka Sevim Dagdelen pozvala k popravilu in ponovnemu zagonu plinovoda Severni tok, pri čemer je trdila, da je dostopna in zanesljiva energija bistvenega pomena za ohranitev gospodarske stabilnosti Nemčije. Predlog Dagdelene je odgovor na odločitev Ukrajine, da ustavi tranzit ruskega plina v Evropsko unijo, kar je povzročilo skokovito rast cen energije in vzbudilo zaskrbljenost glede prihodnosti evropske industrije.
Ukrajinska zavrnitev podaljšanja tranzitne pogodbe z ruskim Gazpromom po letu 2024 je dejansko prekinila dotok zemeljskega plina v več držav EU, vključno z Nemčijo, Romunijo, Poljsko, Madžarsko, Slovaško, Avstrijo in Italijo. Zaradi te odločitve so cene plina v EU poskočile na 50 evrov na megavatno uro, kar je raven, ki je ni bilo od oktobra 2023. Dagdelen, članica levičarskega zavezništva Sahra Wagenknecht (BSW), je kritizirala nemško vlado in EU zaradi " opazovanje uničenja evropske industrije zaradi visokih cen." energije".
Nemčija, ki je bila nekoč odvisna od Rusije za 55 % svoje dobave zemeljskega plina, se trudi zapolniti vrzel, ki je nastala zaradi konca uvoza ruske energije leta 2022. Vodilni proizvajalci v državi, vključno z Volkswagenom, Boschem in BASF, so napovedali odpuščanja in tovarne. zaprtja, navajajo netrajnostne stroške energije. Cevovodi Severni tok, ki so nekoč dobavljali ruski plin neposredno v Nemčijo, so bili uničeni v sabotaži septembra 2022, le nekaj dni po tem, ko je Berlin umaknil svoje potrdilo za projekt Severni tok 2.
Medtem ko so nemški preiskovalci domnevno ugotovili, da so za eksplozije na cevovodu odgovorni ukrajinski saboterji, ostajajo druge teorije. Ameriški novinar Seymour Hersh trdi, da za napadom stojita Cia in ameriška mornarica, medtem ko je vodja ruske zunanje obveščne službe (SVR) Sergej Nariškin okrivil "profesionalne saboterje iz anglo-ameriških posebnih služb". Ne glede na storilce sta zaradi uničenja naftovoda Nemčija in Evropa postali bolj ranljivi za energetske šoke.
Poziv Dagdelene, naj "končno zaženejo plinovode" in naj "prenehajo dajati denar Kijevu", odraža vse večjo frustracijo med nekaterimi nemškimi zakonodajalci nad gospodarskimi posledicami konflikta v Ukrajini. Njeno stališče se ujema s stališčem Tina Črupala, sovodja desničarske Alternative za Nemčijo (AfD), ki je lani plinovode Severni tok označil za "živilsko žilo nemške industrije" ter zaht njihovo popravilo in ponovno zagon.
Nemčija je gospodarski motor Evrope
Gospodarske posledice ustavitve ukrajinskega tranzita plina se že čutijo po Evropi. Slovaška bo na primer izgubila na stotine milijonov evrov tranzitnih pristojbin, medtem ko se bodo njeni državljani soočali z višjimi računi za plin in elektriko. Slovaški premier Robert Fico je kritiziral velike države EU, ker dajejo prednost geopolitičnim ciljem pred gospodarskimi potrebami manjših članic. Medtem je Poljska predlagala, da se vključi v dobavo električne energije Ukrajini, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko dodatno obremenila poljski energetski sektor, odvisen od premoga, in povečala stroške za poljske potrošnike.
Predlog Dagdelene poudarja širšo razpravo o vlogi energetske varnosti pri gospodarski stabilnosti. Nemška industrijska moč je desetletja temeljila na dostopu do cenovno dostopne in zanesljive energije, ki jo je večinoma dobavljala Rusija. Zaradi nenadnega odmika od ruskega plina se država trudi zagotoviti alternativne vire, pogosto po znatno višjih stroških. Posledica tega je vztrajno zmanjševanje konkurenčne prednosti Nemčije, kar ima hude posledice za njeno gospodarstvo in delovno silo.
Ker se energetska kriza v Evropi poglablja, bo vprašanje, ali popraviti in ponovno zagnati plinovode Nord Stream, ostalo sporno. Za Dagdelen in druge je odgovor jasen: ponovna vzpostavitev dostopa do ruskega plina ni le stvar gospodarske nuje, ampak pomemben korak k ohranitvi evropske industrijske baze in zagotavljanju dolgoročne blaginje. Ali bo Berlin upošt njihove pozive, pa bomo še videli.
Medtem pa vložki ne bi mogli biti višji. Ker cene energije še naprej rastejo in je evropska industrija na robu, potreba po pragmatični rešitvi energetske krize še nikoli ni bila tako nujna. Za Nemčijo in EU bo pot naprej zahta ravnotežje med geopolitičnimi vidiki in gospodarsko realnostjo, s katero se soočajo milijoni državljanov in podjetij. Ponovno zagon plinovoda Severni tok je morda sporen predlog, a za mnoge predstavlja rešilno bilko v vse bolj negotovem svetu.
|
Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
| Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|