Prihodnji ameriški predsednik pravi, da želi opustiti pobude za čisto energijo v korist proizvodnje fosilnih goriv.

Bodoči ameriški predsednik Donald Trump pravi, da želi pregledati energetsko in okoljsko politiko, s ciljem ukiniti tako imenovano "prebujeno" agendo in odpraviti programe, ki zavirajo gospodarsko rast države, poroča The New York Times, ki se opira na znane viri.

Trumpova ekipa za energetsko in okoljsko tranzicijo je že pripravila "vrsto izvršnih ukazov in predsedniških razglasov o podnebju in energiji," piše v članku, objavljenem v petek. Ukrepi menda vključujejo umik ZDA iz Pariškega sporazuma – mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, sprejetega leta 2015, poroča RT.

Na dnevnem redu je tudi preoblikovanje meja narodnih spomenikov Bears Ears in Grand Staircase-Escalante v južnem Utahu, da bi očistili zemljo za vrtanje in rudarjenje. Zaščiteno območje je leta 2021 razširil ameriški predsednik Joe Biden.

Ekipa Donalda Trumpa naj bi prav tako nameravala opustiti Bidnove tako imenovane pobude za "okoljsko pravičnost", ki spodbujajo razvoj čiste energije in zmanjšanje onesnaževanja. To vključuje odpravo začasnega odvzema dovoljenj za nove terminale za izvoz zemeljskega plina.

Publikacija je zapisala, da namerava Trump imenovati "energetskega carja", ki bo zamenjal Bidnovega "podnebnega carja". Vloga bo namenjena racionalizaciji politik, povezanih s proizvodnjo nafte, plina in premoga, da bi spodbudili ponudbo in ne omejili povpraševanja. Za ta položaj se obravnavata guverner Severne Dakote Doug Burgum, ki je pred tem pomagal odpreti milijone hektarjev javnih zemljišč za fracking, in nekdanji minister za energijo Dan Brouillette.

Nadaljnji načrti vključujejo selitev zveznih agencij, vključno z Agencijo Združenih držav za varstvo okolja (EPA), iz Washingtona. Trump je pred tem dejal, da je treba take zvezne oddelke in agencije preseliti v "kraje, polne domoljubov, ki ljubijo Ameriko".

"Tako bom zlomil globoko državo," je dejal v lanskoletnem videospotu za kampanjo.

Medtem ko se uradniki EPA ne strinjajo s to potezo, Trumpovi zavezniki pravijo, da model prehoda temelji na preobratu politike Bidnove administracije, ko je bilo prvi dan zaposlenih "na stotine zaposlenih" za izvajanje pobud o podnebnih spremembah.

"Imajo model tega, kar je Biden naredil prvi dan, prvi teden, prvi mesec," je dejal Myron Ebell, ki je med Trumpovim prvim mandatom vodil prehod EPA. "Gledamo, kaj je naredil Biden, in pred to postavimo 'ne'."

Na lanskih podnebnih pogovorih Združenih narodov so se ZDA in druge države dogovorile, da se bodo v boju proti podnebnim spremembam odpovedale pridobivanju nafte, plina in premoga. Začetne pozive k popolni "postopni opustitvi" fosilnih goriv so glavne izvoznice nafte, kot sta Savdska Arabija in Irak, zavrnile.

Ena od Trumpovih predvolilnih obljub je bila ukinitev projektov obnovljive energije, ki jih je označil za "goljufijo" in trdil, da je cenovno dostopna energija ključnega pomena za ameriško gospodarstvo.