| | | |
NEWSEXCHANGE SI | Poveljnik EU na mejah: Nič ne more ustaviti migrantov, potrebujemo več človečnosti ... | |
|
Petek, 26.Januar 2024 ob 17:57:21 |
 |
Evropska unija bi se morala osredotočiti na preprečevanje nezakonitih prehodov, hkrati pa olajšati vstop prosilcem za azil in ekonomskim migrantom, je dejal novi vodja evropske agencije za varovanje meja Frontex Hans Leitjens.
Nemški časnik Berliner Zeitung je dan prej poročal o citatih, ki jih je Leitjens dal drugi publikaciji, Die Welt. Namesto preprostega izvajanja migracijskih pravil EU je nizozemski uradnik pozval k "več človečnosti" ter manj "ksenofobije in predsodkov".
"Nič ne more preprečiti ljudem, da bi prečkali mejo, ne zid, ne ograja, ne morje, ne reka," je za Die Welt povedal Leitjens. Imigrantsko politiko bloka je opisal kot "veliko pobožnih želja in pogosto pretirano izbiro besed".
Frontex je najhitreje rastoča agencija EU. Njegov proračun se je s 364 milijonov evrov (395 dolarjev) leta 2020 povečal na 859 milijonov (932 dolarjev), medtem ko se je število zaposlenih skoraj podvojilo, s 1200 na 2200. Njen "stalni korpus" naj bi bil prva uniformirana in oborožena policija v EU, ki naj bi do leta 2027 štela 10.000 pripadnikov.
Leitjens (60) je nekdanji generalpodpolkovnik nizozemske policije, ki je med drugim povelj nizozemski varnostni misiji v Afganistanu in se boril proti korupciji na Karibih. Decembra 2022 je bil imenovan za generalnega direktorja Frontexa z nalogo vzpostavitve "varnih in dobro delujočih zunanjih meja" EU.
"Včasih se pretvarjamo, da lahko samo vrnete pokrovček na steklenico in potem se bo selitev ustavila. Toda to je napačno prepričanje," je dejal. Namesto vračanja priseljencev na meje in odprto morje ali hitre deportacije tistih, katerih prošnje za azil so bile ugotovljene kot neutemeljene, je Leitjens predlagal načrt v štirih korakih za "dobro upravljanje meja".
Prvi korak je boj proti tihotapljenju ljudi in nezakonitim prehodom, hkrati pa omogočiti zakonito priseljevanje. Drugi korak bi bil konec "alarmizma" in "površne zaskrbljenosti" z migracijami, kar je "resničnost", je dejal. Tretji korak je zagotoviti, da EU točno ve, kdo vstopa, kar je pomembno z varnostnega vidika. Četrti korak bi bil ustrezno obravnavanje prosilcev za azil in deportacija tistih, ki ne uspejo, saj »pri nas vlada pravna država«.
Lani novembra je Evropski parlament sprejel spremembe skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS), namenjene zajezitvi nezakonitega priseljevanja. Spremembe predvidevajo, da se prosilci za azil obravnavajo na zunanji meji, neuspešne prošnje pa takoj odstranijo.
Več kot milijon ljudi je lani zaprosilo za azil v EU, večina v Nemčiji, kar je skoraj doseglo rekordnih 1,3 milijona leta 2015. Čeprav je bila približno polovica prosilcev zavrnjena, je bil le vsak peti izgnan, ker so države izvora zavrnile jih sprejeti.nazaj. Medtem je leta 2023 Frontek zabeležil 380.000 "neregularnih" prehodov meja v EU, kar je 17-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom.
»Ta govor o 'ustavljanju ljudi' in 'zapiranju meja' ne more biti ves čas naša pripoved. Moja naloga je ustvariti ravnotežje med učinkovitim upravljanjem meja in spoštovanjem temeljnih pravic," je za Die Welt povedal Leitjens.
Pripravljen je sklepati dogovore s Tunizijo, Marokom in Egiptom, saj je EU "odvisna od sposobnosti in volje teh držav" za boj proti "nedovoljenim migracijam". V zameno mora Bruselj "zagotoviti nekaj v zameno: poenostavitev vizumskega postopka, več zakonitih poti v EU in gospodarsko podporo," je dodal Leitjens. Zavrnil pa je pogajanja z libijskimi milicami, ki jih je označil za kršitelje človekovih pravic in potencialne vojne zločince.
|
Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
| Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|