Z vzbujanjem čustev, spodbujanjem k zadovoljevanju lastnih strasti ter prepuščanjem čustvenim in fizičnim aktivnostim preko:

- nenehen čustveni šok in napadi (duševno in čustveno posilstvo) z nenehnim plazom seksa, nasilja in vojn v medijih, zlasti na televiziji in v tisku

- jim v prevelikih količinah zagotoviti tisto, kar si želijo - 'hitra hrana za možgane' in jim hkrati odreči tisto, kar resnično potrebujejo.

- predelava zgodovine in zakonov ter izpostavljanje javnosti deviantnim stvaritvam in s tem preusmerjanje njenega razmišljanja od osebnih potreb k popolnoma izmišljenim zunanjim prioritetam. To preprečuje javno zanimanje in odkrivanje tihega orožja tehnologije socialne avtomatizacije. Splošno pravilo je, da lahko iz zmede pridobimo korist. Večja kot je zmeda, večja je korist. Zato je najboljši pristop ustvariti težave in nato ponuditi rešitve.

Na kratko:

Mediji: odvračajo pozornost odrasle javnosti od resničnih družbenih tem in jo preusmerjajo k stvarem brez pravega pomena.

Šole: mlademu občinstvu odrekajo znanje resnične matematike, resnične ekonomije, resničnega prava in resnične zgodovine.

Zabava: Zadržuje zabavo za javnost pod nivojem šestega razreda.

Delo: javnost je nenehno zaposlena, brez časa za razmišljanje; nazaj na kmetijo z drugimi živalmi.

O tihi vojni dokument pravi: V njej namesto z naboji izstreljujejo situacije z obdelavo podatkov namesto zrna smodnika; iz računalnika, namesto pištole; namesto nabojev upravlja računalniški programer; pod poveljstvom bančnih magnatov, namesto vojaških generalov.

Ta vojna ne povzroča opaznega hrupa, ne povzroča vidnih telesnih poškodb in navidezno ne posega v vsakodnevno družbeno življenje nikogar. Nedvomno pa ustvarja hrup, povzroča telesne in duševne poškodbe in nedvomno vpliva na vsakdanje družbeno življenje, torej na izurjenega opazovalca, tistega, ki ve, kaj mora gledati.

Javnost orožja ne razume in zato ne more verjeti, da je z orožjem napadena in ukrotena. Javnost lahko nagonsko čuti, da je nekaj narobe, a zaradi tehnične narave tihega orožja svojih čustev ne more izraziti na racionalen način, torej z inteligenco rešiti problema. Zato ne zna prositi za pomoč in se ne zna povezati, da bi se zaščitila pred to vrsto orožja.

Ko se tiho orožje uporabi postopoma, se javnost prilagodi/navadi na njegovo prisotnost in se nauči tolerirati njegov vdor v svoja življenja, dokler pritisk, psihološki nad ekonomskim, ne postane prevelik in takrat pride do zloma.

Zato je tiho orožje vrsta biološkega bojevanja. Napada vitalnost, možnosti in mobilnost ljudi v družbi s poznavanjem, razumevanjem, manipuliranjem in napadom na njihove naravne in družbene vire energije ter njihove fizične, mentalne in čustvene prednosti in slabosti.

Se družba tega zaveda? Seveda živimo v njem. Kot je dejal Michael Ellner:

»Poglejte nas. Vse je zvito, vse je na glavo. Zdravniki uničujejo zdravje, odvetniki uničujejo pravičnost, univerze uničujejo znanje, vlade uničujejo svobodo, glavni mediji uničujejo informacije in religija uničuje duhovnost.« Zakaj? Ker je to njihovo delo."