Najprej so prišli po nafto, zdaj pridejo po krave
Okoljevarstveniki nimajo sramu niti pameti, kmetje po vsem svetu pa pozabite na vile, "kurjenje bal sena in odlaganje gnoja na avtoceste," za Bloomberg poročajo April Roach, Tracy Withers, Jen Skerritt in Agnieszka de Sousa.
Ne glede na to, da so cene hrane po svetu močno narasle. Na primer, cene hrane so se letos v ZDA dvignile za 13 odstotkov. Nizozemska vlada je napovedala, da bo v prostovoljni enkratni ponudbi kupila do tri tisoč največjih kmetij. Ker se vreme ohlaja in je zaloga plina omejena, zelena skupina na Nizozemskem namenja 24,3 milijarde evrov za financiranje prehoda. "Tisti, ki zavrnejo, bodo prisiljeni opustiti posel," poroča Bloomberg.
Bloombergova četverica novinarjev ne bo povedala, kaj bo vlada naredila z zemljo, ko jo zaseže, vendar lahko dobite njihovo stališče s tem: "Intenzivno kmetovanje - in desetletja uradne nedejavnosti - sta uničila biotsko raznovrstnost na Nizozemskem in prisilila vlada naj sprejme drastične ukrepe."
»Opustošena biotska raznovrstnost?« To je hrana, o kateri govorimo. Nekaj, kar ljudje zahtevajo. Mati narava daje kmetom dovolj smole, tako s sušami, poplavami, požari in škodljivci. Zdaj pa trda vlada verjame, da se mora znebiti krav, ker, no, "prde in urinirajo."
"Od njive do mize prehranjni sistem ustvari približno 31 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov," pojasnjuje Bloombergova četverica. »Krave in ovce oddajajo metan, ki segreva planet preprosto s prebavo hrane; njihov gnoj in urin sta vir dušikovega oksida, ki v velikih količinah spravlja ekosisteme iz ravnovesja."
To, da je na milijone ljudi lačnih, se mi zdi velik "izven ravnovesja". »Če ne bomo hitro ukrepali, raziskovalci ocenjujejo, da bi že same emisije, povezane s hrano, potisnile Zemljo proti 1,5 stopinji segrevanja, ki so si jih svetovni voditelji zadali kot cilj v Pariškem sporazumu iz leta 2015. Oh, ne.
V kmetijsko bogati Novi Zelandiji, kjer kmetijski izvoz predstavlja polovico izvoza države, je vlada sprejela zakonodajo, v kateri upa, da bo do leta 2050 zmanjšala neto kmetijske emisije za 24 odstotkov, kar je kmete prisililo k zmanjšanju emisij za 10 odstotkov v samo treh letih, ko je dajatev na emisije začne veljati.
»Tako imenovani 'davek na prdec' bo ponovno vložen v industrijo s spodbudami, raziskavami in tehnologijo, tako da se bo Nova Zelandija lahko ponovno postavila kot vodilna v etično pridelani hrani višje vrednosti, trg, ki raste, ko potrošniki postajajo bolj podnebni in zdravi. pri zavesti,« poroča Bloomberg.
Bryce McKenzie je svojo čredo zmanjšal za 50, a to ni dovolj. "Nočemo, da je zemlja zasajena z borovci in potem ne bi mogli gojiti hrane," pravi Mackenzie. "Želimo prehransko varnost za prihodnost".
Kmetije proizvedejo približno tretjino toplogrednih plinov na Irskem, kmetje pa naj bi zmanjšali emisije za četrtino, v primerjavi s tremi četrtinami odstotka za elektriko in polovico za promet. V Kanadi kmetje pričakujejo, da bodo zaradi izpolnjevanja vladnih odredb v tem desetletju izgubili 8 milijard dolarjev izgubljene proizvodnje. "Od nas zahtevajo, da naredimo nekaj, kar koristi družbi kot celoti, in mi smo tisti, ki moramo za to plačati," pravi Chuck Fossey, ki s svojimi brati kmetuje na 3600 hektarjih zunaj Winnipega, ki so v družini od zgodnjih 1900-ih. "Moramo narediti, kar lahko, vendar mora biti dosegljivo in mora biti pošteno."
Na Nizozemskem je problem vlade s kravjim urinom tolikšen, da politiki zahtevajo, da kmetje zmanjšajo emisije za kar 70 odstotkov. In bližje kot je kmetija enemu od 160 zavarovanih naravnih območij v državi, strožje so omejitve.
Za izpolnitev vladnih ukazov je treba "število govedi zmanjšati za tretjino. Če bo vlada želela, bodo naslednje leto ob tem času zaprti največji onesnažci.
Nizozemski okoljevarstveniki trdijo, da bo kravji urin pokončal vsa drevesa, medtem ko kmetje trdijo, da gre za neupravičeno državno grabljenje zemlje. Caroline van der Plas, vodja populističnega gibanja kmetov-državljanov, pravi, da so kmetje »navadni ljudje, a čutijo, da z njimi ravnajo kot s kriminalci. Vse, kar delajo kmetje, je slabo; trosilci strupov, onesnažci okolja, zlorabe živali«.
Na žalost bodo navadni nakupovalci živil krivili trgovino z živili, saj cene hrane še naprej rastejo, okoljevarstveniki pa se trepljajo po ramenih in jih v osrednjih medijih pozdravljajo kot junake.
|
Komentarji 0
Sreda, 21.December 2022 ob 12:19:04 
278 ogledov, 
0 komentarjev
