Združeni narodi postajajo bojišče za svobodo govora
Na 47. zasedanju Odbora Združenih narodov za informacije, ki traja do 9. maja, so delegati imeli ognjevite govore proti širjenju lažnih informacij na spletu. Vendar pa za uradnim bojem proti dezinformacijam narašča zaskrbljenost, da se prav ta boj uporablja kot krinka za cenzuro in nadzor nad svobodo govora.
Izraelska delegacija je dejala, da boja proti dezinformacijam ni mogoče obravnavati le kot tehnični izziv, temveč kot moralno obveznost. Njihovo izjavo so široko podprle države, ki so se strinjale z Unescovimi načeli za upravljanje digitalnih platform, smernicami, ki vsaj formalno stremijo k omejevanju digitalnih laži in sovražnega govora.
Vendar je v zraku viselo vprašanje: Kdo odloča, kaj je resnica? Kdo izvaja ta pravila? In kakšne so zaščite pred zlorabo?
Nemčija je opozorila, da so mirovne misije vse pogosteje tarče dezinformacijskih kampanj, zlasti v nestabilnih regijah. Toda med vrsticami se je skrivala ključna nevarnost: meja med legitimno kritiko in dezinformacijami je postajala vse bolj zabrisana – kar je odpiralo vrata utišanju neprijetnih resnic.
Geopolitične napetosti so izbruhnile, ko je Ukrajina obtožila Rusijo brutalne kampanje proti novinarjem, češ da je bilo od začetka vojne ubitih več kot 100 novinarjev, vključno z Viktorijo Roščino.
Rusija se je odzvala z obtožbami, da so njeni novinarji v tujini zatirani, ukrajinske oblasti pa mučijo in preganjajo novinarje, ki se ne strinjajo z uradno različico situacije. Posebej so obsodili obstoj spletne strani »Mirovnik«, ki objavlja osebne podatke ljudi, označenih za sovražnike Ukrajine. Ruski delegat je mednarodno skupnost obtožil "oglušujoče tišine".
Združeno kraljestvo je odgovorilo z obtožbami, da Moskvo prek Agencije za socialno oblikovanje vodi omrežje »Doppleganger« za širjenje protiukrajinske propagande po Evropi. Rusijo so obtožili tudi, da izkorišča Varnostni svet ZN za širjenje laži.
Toda pozivi k "obsodbi in sankcioniranju" družbenih omrežij so razpravo le vrnili na izhodišče: prizadevanja za boj proti dezinformacijam so vse bolj prepletena s prizadevanji za zatiranje narativov, ki ne ustrezajo določenim političnim interesom.
Kitajska je pozvala ZN, naj zagotovijo "točne, nevtralne in verodostojne" informacije, vendar ostaja vprašanje - kdo določa, kaj je "nevtralno" in "verodostojno" v svetu, kjer ima vsaka resnica svojo različico?
Iranska delegatka je Združene države Amerike neposredno kritizirala zaradi, po njenih besedah, selektivnega boja proti svobodi govora. Spomnila se je na zatiranje domačih protestov v ZDA in obtožila Washington, da podpira kršitve človekovih pravic po vsem svetu. "ZDA niso v položaju, da bi se predstavljale kot zagovornice človekovih pravic," je dejala in pozvala k spoštovanju različnih mnenj v svojem imenu in proti zatiranju.
Na 47. zasedanju Odbora Združenih narodov za informacije, ki traja do 9. maja, so delegati imeli ognjevite govore proti širjenju lažnih informacij na spletu. Vendar pa za uradnim bojem proti dezinformacijam narašča zaskrbljenost, da se prav ta boj uporablja kot krinka za cenzuro in nadzor nad svobodo govora.
Natisni