MojSpletnik NOVICE | Belgija: zahtevala začasno odstavitev Marka Rutteja s položaja generalnega sekretarja Nata ...
Belgija: zahtevala začasno odstavitev Marka Rutteja s položaja generalnega sekretarja Nata
Kar bi morala biti novica na naslovnici, so osrednji mediji skoraj v celoti pokrili z molkom: tožba enega človeka proti nekdanjemu nizozemskemu premierju Marku Rutteju in njegovemu novemu delodajalcu, Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO) v Bruslju.
Ker je Ruttejeva izvolitev za novega generalnega sekretarja Nata zaznamovala vse večji pritisk Evropske unije za vojno z Rusijo, skupaj s pospešenim črpanjem pokojninskih skladov in drugega civilnega premoženja, ki se je uporabljalo za financiranje te vojne, bi lahko izid tega sojenja pomembno vplival na svetovno politiko. Zato je pravi trenutek za pregled dosedanjega poteka postopka.
11. septembra 2024 je nizozemski pravni in finančni strokovnjak Karim Achboun, ki ga zastopa belgijska odvetniška družba ADVOCOM, nizozemsko sodišče v Bruslju zaprosil za preložitev imenovanja Rutteja za novega generalnega sekretarja Nata. Rutte še ni nastopil funkcije, Achbone pa je želel preprečiti, da bi se Nizozemec sklic na imuniteto pod zastavo Nata.
Achbone toži Rutteja in nizozemsko državo v dveh ločenih postopkih na Nizozemskem. Postopki bi lahko bili zaman, če bi Rutteju uspelo zahtevati imuniteto, preden se ti primeri zaključijo, kot se boji Achbone.
Zdi se, da je Nato (ki ga zastopa belgijsko podjetje Xirius) potrdil Achbonejeve strahove, sklic se je na imuniteto in obvestil sodišče, da ne bo vključen v postopek.
Namesto tega se zdi, da je belgijska država (ki jo zastopa tudi Xirius) zaprosila za vključitev v obrambo, saj je trdila, da je kot gostiteljica Nata odgovorna za zagotavljanje optimalnih delovnih pogojev za organizacije, kot je Nato. Achbone je nasprotoval in dejal, da bi vključitev Belgije ogrozila nepristranskost sodnikov, saj jih plačuje ista država.
Xirius v imenu Nata in Mark Rutte (ki ni bil prisoten) sta nasprotovala zamudi pri prevzemu novega položaja in trdila, da belgijsko sodišče ni pristojno za Nato. Obramba je trdila, da Achbonejevo sklicevanje na pravico do poštenega sojenja ni relevantno, ker človekove pravice niso "absolutne" pravice in da so pravice Nata višje od teh pravic.
V čustveni izjavi pred belgijskim sodiščem je Achbone pozval k spoštovanju pravice do poštenega sojenja, kot je opisano v 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), pa tudi ustanovitelja sodišča, barona Charlesa de Montesquieuja, očeta Trias Politica. "Ta sodni postopek je edina pot, ki je na voljo državljanom, ki iščejo pravico. Nimamo druge možnosti," je dejal Atchbone. "Če sodišče, imenovano po Montesquieuju, ne bo spoštovalo pravice državljanov do poštenega sojenja, če se lahko ljudje, ki delajo za organizacije, kot je Nato, preprosto sklicujejo na imuniteto pred zločini in prekrški, kakšno vrednost ima potem še "pravna država" ali "ustavna država"?"
V svoji odločitvi z dne 24. septembra se sodnik ni strinjal z Natom glede njegove pristojnosti, vendar je odločil, da razlogi za Achbonejev zahtevek niso zadostni.
Pravočasna pritožba
Achbone je po prejemu odločitve sodišča takoj vložil pritožbo, saj je bilo ključno, da to stori, preden Rutte nastopi položaj. Novi 14. generalni sekretar Nata pa je bil imenovan teden dni kasneje, 1. oktobra.
Xirius, jezen na pritožbo, je poslal nezadovoljen odgovor. Dva dni pozneje, 21. oktobra, je Achbone na družbenih omrežjih presenetljivo napovedal, da bo v svojo pritožbo vključil dokumente, povezane s pedofilijo. Tistim, ki spremljajo primer, se je ta ob sprva zdela "naključna" in ni vzbudila večje pozornosti. Vendar se je zdelo, da je odmo v oblastnih krogih, saj je Achbone kmalu poročal, da se sooča z valom trolanja, kibernetskih napadov in drugih ovir v zvezi s svojo pobudo za množično financiranje.
Pravica do zasega Rutejevega stanovanja
4. novembra, pred pritožbeno obravnavo, predvideno za konec januarja 2025, so Ruttejevi predstavniki ponudili Achboneju poravnavo. V zameno za plačilo treh milijonov evrov bi se moral Achbone odpovedati dvema nizozemskima postopkoma, o "Demminku" za vedno molčati in zapustiti EU. Achbone je ponudbo zavrnil. Deset dni pozneje je sporočil, da si je zagotovil pravico do zasega Ruttejevega stanovanja v Haagu.
Dosje 'Demmink'
Razkritje pogojev poravnave – ki je potrdilo, da je Achbone imel informacije o 'Demminku' – je znatno povečalo nizozemsko zanimanje za primer.
Joris Demmink, generalni sekretar nizozemskega pravosodnega ministrstva od leta 2010 do 2012, je bil eden najbolj kontroverznih in vplivnih visokih javnih uslužbencev na Nizozemskem. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo Demminkovo ime vedno znova povezano z (domnevno) spolno zlorabo mladoletnih fantov, bordeli za dečke in zlorabo moči, tako na Nizozemskem kot v tujini. V povezavi z Demminkom in njegovimi domnevnimi zločini so bila omenjena imena številnih drugih visokih uradnikov, ki so povzeti v tako imenovanem "primeru Rolodex". Poskusi, da bi končali pregon Demminka, so bili neuspešni. Namesto tega so bili tisti, ki so si drznili omeniti to temo, sami preganjani ali izsiljeni.
Čeprav so nizozemski alternativni mediji zdaj aktivno poročali o primeru, so mainstream mediji po neuspešnih poskusih prikazati Achboneja kot šarlatana le molčali. Zaslišanj se ni udeležil noben novinar nizozemskih osrednjih medijev. Edini belgijski novinar, ki je prišel poročat o prvotni obravnavi, se ni vrnil.
Očitki o vmešavanju Nata v sodne postopke
Med pritožbo 20. januarja 2025 se je zgodilo nekaj izjemnega. Sodnik višjega sodišča je namigoval, da skuša Nato skušati vplivati na sodišče, saj je pismo poslal ne le njemu in njegovemu kolegu na nižjem sodišču, temveč tudi predsednikoma obeh sodišč, ki uradno nista bila vpletena v primer.
Obramba je ta namig zavrnila z argumentom, da naj bi bilo pismo vljudno pojasnilo, zakaj Nato zaradi svoje imunitete ne more biti stranka v postopku. Sodnika to ni prepričalo. Pismo Nata bi moralo biti naslovljeno samo na stranke v postopku (tožilec, obramba in imenovani sodnik), kot narekuje običaj. Sodnica je s tem, da je pismo poslala nadrejenim in ga ni naslovila na tožilko, menila, da je prišlo do posega.
Če je sodnik menil, da je njegova nepristranskost ogrožena, je menil tudi Achbone. Dva dni po zaslišanju je zaht umik primera z višjega sodišča in prenos na kasacijsko sodišče v Bruslju. Ker je spoštoval višje sodišče in si prizad za nepristranski izid, je menil, da primera ni več mogoče pravično soditi v Bruslju.
Zahtevo je 11. marca sprejelo pet sodnikov kasacijskega sodišča, nato pa so Marka Rutteja, Nato in sodnika višjega sodišča pozvali, naj v enem mesecu predložijo izjave.
Obramba je Achboneja obravnavala razumevajoče in izrazila spoštovanje do njegovih razlogov za umik. Niso pa bili tako prizanesljivi na višjem sodišču, saj so trdili, da je sodnik napačno ocenil, da je Nato poskušal manipulirati z višjim sodiščem.
Za komentar je Achbone poudaril, da je "vmešavanje" kaznivo dejanje. Če bo kasacijsko sodišče ugotovilo, da je Nato (in Mark Rutte kot njegov generalni sekretar) res poskušal vplivati na višje sodišče, namerava Rutteja prijaviti policiji.
Vendar poročila kažejo, da je Nato povabil Achboneja na razpravo o drugi poravnavi, vendar podrobnosti še niso bile objavljene. Kasacijsko sodišče bo o zahtevi za umik zadeve odločalo 2. maja.
Nizozemski postopki
V obeh postopkih na Nizozemskem Achbone toži Marka Rutteja in nizozemsko državo v zvezi z dvema škandaloma, za katera sta končno odgovorna:
Žrtev iz Gaze - nezakonita dobava vojaških delov Izraelu
V enem primeru Acbon zastopa družino 37-letne ženske, ki je umrla v izraelskem napadu v Gazi. Achbone trdi, da sta zaradi nezakonitih pošiljk orožja v Izrael (kot so deli za F-35) nizozemska država in Rutte (kot nekdanji premier) odgovorna za njeno smrt. Sodnik nižjega sodišča je zadevo zavrgel januarja 2025, ne da bi razpisal obravnavo. Achbone se je pritožil; datum obravnave še ni določen.
Škandal z ptroškimi dodadki
V drugem primeru Achbone zastopa štirideset žrtev (in se še povečuje) razvpitega nizozemskega škandala z otroškimi dodatki ("Toeslagenaffaire"), ki se je odvijal od približno 2003 do 2019. Napake, zlorabe, krute politike in rešitve, povezane z nizozemskim davčnim sistemom, so povzročile uničena življenja na desettisoče ljudi. Številni starši so zaradi tega izgubili domove, službe in/ali otroke – osebne katastrofe, ki bi jih le malo odnosov lahko zdržalo. Tudi danes se vsi starši, ki so izgubili otroke, ne srečajo z njimi. Poleg tega vračila še niso končana.
14. aprila je na sodišču v Haagu potekala obravnava v zvezi z umikom v zadevi otroških dodatkov. Achbonejev odvetnik je trdil, da je izguba zaupanja v sodnika posledica tega, da primer ni več prikazan v njegovem spletnem pregledu (novi dnevnik), zaradi česar je njegova stranka nevede zamudila rok za vložitev dokumentov.
Kar bi morala biti novica na naslovnici, so osrednji mediji skoraj v celoti pokrili z molkom: tožba enega človeka proti nekdanjemu nizozemskemu premierju Marku Rutteju in njegovemu novemu delodajalcu, Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO) v Bruslju.
Natisni