MojSpletnik NOVICE | CEPLJENIM SE NE PIŠE DOBRO, AMPAK SE NE STRINJAM S TISTIMI, KI PRAVIJO, DA BODO VSI UMRLI V NASLEDNJIH DVEH LETIH ...
CEPLJENIM SE NE PIŠE DOBRO, AMPAK SE NE STRINJAM S TISTIMI, KI PRAVIJO, DA BODO VSI UMRLI V NASLEDNJIH DVEH LETIH
Znani hrvaški imunolog in donedavni vodja Oddelka za razvoj in raziskave Imunološkega inštituta dr. Srećko Sladoljev, čeprav mednarodno priznan in dolga leta hvaljen, je sredi korone na Hrvaškem tako rekoč izginil s scene kot "sumljiva osebnost".
Sladoljev je namreč že od začetka pandemije zagovarjal drugačno mnenje od večine kolegov, zato so ga označili za antivaxxerja oziroma nasprotnika cepljenja. Takoj ko so se začele zgodbe o skorajšnjem prihodu cepiva proti covidu-19, si je Sladoljev drznil javno kritizirati upravo Imunološkega inštituta zaradi, kot je trdil, netransparentnega in škodljivega dela pri nabavi in prodaji cepiv, zaradi česar je bil takoj suspendiran. Sladoljeva so ovadili zaradi širjenja lažnih novic in vznemirjanja javnosti, ovadbo so na koncu zavrgli in ga sodišče vrnilo na delovno mesto, a ga že dolgo ni bilo v medijih.
Eden od njegovih grehov je bilo stališče, da je bila pandemija Covida vnaprej načrtovana za ustvarjanje globalnega kaosa, da bi ljudi »zmehčali«, da bi sprejeli obvezno cepljenje. Ko pa podrobneje prebereš, kaj pravi, vidiš, da ta znanstvenik ni nasprotnik cepiv, temveč nasprotnik obveznega in množičnega cepljenja državljanov kot postopka, za katerega trdi, da nima več ne znanstvenega oz. zdravstvene osnove, piše Glas Istre, ki objavlja intervju z njim.
Sladoljev namreč že vrsto let opozarja, da je tovrstno ravnanje povzročilo epidemijo nevarnih vseživljenjskih bolezni. Govorimo o tistih skrivnostnih avtoimunskih boleznih, ki so znanstvenikom in zdravnikom še nedoumljive in obolelim močno ovirajo in celo onemogočajo normalno življenje. Gre za boleče in uničujoče reakcije imunskega sistema, Sladoljev pa potencialne vzroke za to, cepiva v injekcijah, imenuje "zdravstveno divjanje".
Nisem proti cepivom in cepljenju. Sem proti napačnemu načinu njegove uporabe. Umetna stimulacija imunosti mora posnemati način, na katerega se imunost pridobi naravno. Cepivo v igli, umetno ustvarjenem depoju z imunoprovocirajočim materialom v tkivu, ki se v telesu sprošča v tednih in celo mesecih, je podobno situaciji, ko gre slon skozi stekleno okno. Ne, da sem prepričan, ampak vem, da so cepiva z iglami odgovorna za velik porast hudih bolezni z avtoimunskim "podpisom" v zadnjih približno šestdesetih letih, zlasti multipla skleroza. So neozdravljive, znižujejo kakovost življenja in nas spremljajo do smrti, je nekoč dejal.
Glede na to, da je bil pred nekaj meseci deležen posmeha, ko je napovedal možnost obveznega cepljenja proti covidu, smo se z njim vsekakor želeli pogovarjati zdaj, v času, ko sam minister Davor Božinović odkrito napoveduje, da bi lahko bilo cepljenje na Hrvaškem obvezno, ker »je ne bi bilo nič novega." Ne samo to, Božinović za razliko od državnikov in znanstvenikov drugih evropskih držav Hrvatom nenehno obljublja cepivo v zelo kratkem času.
Kaj vas kot strokovnjaka konkretno moti pri cepivih, ki se uporabljajo že leta, in kaj pri napovedanih novih cepivih proti koroni?
Mene osebno nič ne moti. Morda to moti javnost. Imam jasno sliko sveta, v katerem živimo, kocke so sestavljene, vem, kaj se dogaja, in nimam možnosti deliti svojih spoznanj z drugimi. Ljudje so ogroženi zaradi cepiva, ne virusa. Ta virus je le prenašalec, da prostovoljno pristanejo na cepljenje. Če pa bodo prejeli novo, RNA cepivo, bodo ljudje dobesedno imeli glavo na štoru. Posledice uvedbe cepiv RNK lahko poskušam razložiti tako, da bodo tudi najbolj nevedni – minister za zdravje, predsednik vlade in t.i. Štab civilne zaščite. Upam, da bo Glas Istre pojasnilo prenesel brez cenzure. No, pravno gledano imamo še vedno pravico do informacij, ne le do dezinformacij. Ali je?
Kaj predvidevate, da se bo zgodilo z novim cepivom in zakaj si Hrvaška prizadeva, da bi bila med prvimi državami, ki bodo začele cepiti prebivalstvo?
Ne znam si razložiti, zakaj se rinemo v prve vrste. Sicer pa si velikokrat rečemo, da smo »dobri služabniki slabih gospodarjev«. Lahko samo potegnem vzporednice na primer s hrvaškimi enotami, ki naj bi prve vstopile v Stalingrad. Še pred SS? Kdo za vraga nas je poslal tja in zakaj smo šli tja? In Napoleon je bil zelo zadovoljen z nami. »Z njimi bi osvojil svet,« je grobo dejal. Zakaj bi moralo biti zdaj drugače? Tako lahko cepiva funkcionalno razdelimo na invazivna, ki jih dajemo z iglo, in neinvazivna, ki jih dajemo na fiziološki način, z vdihavanjem skozi sluznico v pljuča ali skozi usta v prebavni trakt. Invazivna cepiva brutalno in brez nadzora odpirajo strogo varovane in dozirane mehanizme imunskega nadzora, jih uvajajo v stanje dolgotrajne akutne kroničnosti, kar lahko povzroči napačno prepoznavanje lastnih struktur kot tujih. To povzroči imunsko reakcijo, razvije se avtoimunska bolezen. Klasična cepiva so gojišče teh bolezni, bolezni s stoterimi obrazi. Pred približno sedemdesetimi leti, ko so se začela množična cepljenja, je bilo poleg na desetine glavnih opisanih na tisoče redkih bolezni, ki jih je mogoče rešiti le z imunosupresivi, torej močnimi kortikosteroidi, ki tako rekoč blokirajo imunski sistem.
Nenehno pa vlada navdušenje nad Pfizerjevim in Moderninim tako imenovanim messenger cepivom, ki ne vsebuje virusne beljakovine, kot se je delalo do zdaj, ampak genetski material virusa. Kakšna je težava s cepivom RNA?
Gre za invazivno informativno, pogojno rečeno, cepivo. Prejšnja cepiva so tradicionalno vsebovala oslabljen, mrtev virus bolezni ali očiščen beljakovinski odtis virusa, delov, ki povzročajo bolezen. Za razliko od klasičnega cepiva RNA cepivo nima strukture, ki bi jo moralo prepoznati človeško telo, ampak informacijo o tej strukturi.
Menite, da bi se morali v boju proti koroni obrniti predvsem na naravno človeško imunost in način njenega delovanja?
- Absolutno da in absolutno ne bi priporočal enega odmerka cepiva. Muči me spoznanje, da je farmacevtska industrija postala celo najmočnejša na svetu, finančno je težja od naftne in celo orožarske industrije. Je velik problem in grožnja človeštvu. Na žalost.
Natisni