 V prvi vrsti si želim, da gremo vsi na volitve. Ne glede na to, komu boste dali glas.
Ena največjih laži je, da so vsi kandidati »isti šmorn«. Če na rahlo šaljiv način karikiram, tudi šmorn ni šmornu enak. Nekdo ima rad šmorn z rozinami, nekdo brez, nekdo ga ima rad malenkost bolj, spet drug malenkost manj pečenega.
Za veliko šaljivosti pa na žalost ni več prostora. Glede na to, da je stanje v svetu precej resno, bi si želel, da je na predsedniškem mestu v moji državi nekdo, ki se ne pusti manipulirat, ima hrbtenico.
Nekdo, ki se zaveda, da obstajajo skrajnosti v vse možne strani in da želja po zaslužkih ter nadvaldi nad »malim človekom« ni nobena teroija zarote, ampak obstaja že od nekdaj in najverjetnej tudi zmeraj bo.
NE obsojam nikogar, ki si izbere drugega kandidata. Povedal pa bom na glas moje videnje zato, ker se mi zdi žalostno, da se to osebo (če že sploh dobi prostor) napada v soočenjih samo z eno samo tematiko. Dobesedno se jo rine v to, nato pa se ji očita, da uporablja samo to eno tematiko kot vsebino.
Ne. Vi jo nenehno vlečeto v to. To ni edina zadeva o kateri ta oseba razmišlja, je pa odličen primer, kako funkcionira. Če pa jo že nenehno vlečete v to tematiko, pa se ji dajmo danes posvetit in tukaj končno naredit piko.
Zame osebno pri odločitvi, komu gre moj glas, ne igra vloge moč kapitala za zakup oglasnega porostora. Pri meni šteje le moč argumentov, ki jih ima nek kandidat. In če je v tem času pri nekem kandidatu preživela želja po argumentirani debati, si znam predstavlajt, da bo ta kandidat deloval tako na vseh področjih, z vsako tematiko.
|
Natisni