7.3.1 zagotavljanje obveščenosti državljanov, da cepljenje ni obvezno in da se na nikogar ne pritiska/ne prisiljuje politično, socialno ali kako drugače, da se cepi, če tega ne želi narediti sam;
7.3.2 zagotoviti, da nihče ne bo diskriminiran, ker ni bil cepljen zaradi možnih tveganj za zdravje ali ker noče biti cepljen;
Svet Evrope (CoE) je vodilna svetovna organizacija za človekove pravice, ki je organ upravljanja Evropskega sodišča za človekove pravice. Kot se verjetno zavedate, je Svet Evrope drugačen in ločen od Evropske unije. Velika Britanija in Irska sta pogodbenici Sveta Evrope in Evropskega sodišča za človekove pravice.
To je odlična novica za ljudi, ki jih skrbi obvezno cepljenje ali diskriminacija glede statusa cepljenja.
Izglasovana resolucija Sveta Evrope, ki državam prepoveduje, da bi cepljenje proti Covidu postalo obvezno, ali da se lahko uzakonjena dolžnost cepiti se uporablja za zapovedi, prepovedi ali diskriminacijo delavcev ali kogarkoli, ki se ne cepi.«
Resolucija Sveta Evrope izrecno in odločno prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na osnovi cepljenja proti SARS-CoV-2 Covid-19, predvsem pa »siljenje/prisiljenje«, uzakonjeno dolžnost cepiti se.
Covid-19 vaccines RESOLUTION 2021 / Parliamentary Assembly Council Of Europe:ethical, legal and practical considerations
Nikogar se ne sme mučiti, niti nečloveško ali ponižujoče z njim ravnati, ali ga kaznovati.
4. ČLEN
Prepoved suženjstva in prisilnega dela1. Nikogar se ne sme držati v suženjstvu ali v podložnosti.
2. Od nikogar se ne sme zahtevati, naj opravlja prisilno ali obvezno delo.
3. Pojem prisilno ali obvezno delo v zvezi s tem členom ne vključuje:
a. dela, ki se zahteva pri rednem prestajanju zapora v skladu z določbami
5. člena te Konvencije, ali med pogojnim odpustom s prestajanja zaporne kazni;
b. katerekoli službe vojaške narave ali službe, ki se namesto obveznega služenja vojaškega roka zahteva v državah, v katerih je ugovor vesti dopusten;
c. dela, ki je komu dodeljeno ob nevarnosti ali v primeru izrednega stanja, ko je ogroženo življenje ljudi ali blaginja skupnosti;
d. del ali služb, ki so sestavni del običajnih dolžnosti.
5. ČLEN
Pravica do svobode in varnosti1. Vsakdo ima pravico do svobode in osebne varnosti. Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v naslednjih primerih in v skladu s postopkom, ki je predpisan z zakonom:
a. zakonit zapor, odrejen s sodbo pristojnega sodišča;
b. zakonit odvzem prostosti osebi, ki se ne pokori zakoniti odločbi sodišča, ali zato da bi zagotovili izpolnitev kakšne z zakonom naložene obveznosti;
c. zakonit odvzem prostosti, ki je potreben zato, da bi osebo privedli pred pristojno sodno oblast ob utemeljenem sumu, da je storila kaznivo dejanje, ali kadar je to nujno utemeljeno zato, da bi preprečili storitev kaznivega dejanja ali beg po storjenem kaznivem dejanju;
d. pripor mladoletnika na podlagi zakonite odločbe zaradi vzgojnega nadzora ali zakonit odvzem prostosti mladoletniku zato, da bi ga privedli pred pristojno oblast;
e. pripor oseb, da bi preprečili širjenje nalezljivih bolezni, ali duševno bolnih oseb, alkoholikov, narkomanov in potepuhov;
f. zakonit odzem prostosti osebi z namenom, da bi ji preprečili nedovoljen vstop v državo, ali pripor osebe, proti kateri teče postopek za izgon ali za izročitev.
2. Ob odvzemu prostosti je treba vsakogar takoj poučiti v jeziku, ki ga razume, o vzrokih za odvzem prostosti in česa ga dolžijo.
3. Vsakogar, ki mu je bila odvzeta prostost v skladu z določbami točke c
1. odstavka tega člena, je treba takoj privesti pred sodnika ali drugo uradno osebo, ki na podlagi zakona izvršuje sodno oblast; vsakdo ima pravico, da mu sodijo v razumnem roku ali ga izpustijo. Izpustitev na prostost je lahko pogojena z jamstvi, da bo prišel na sojenje.
4. Vsakdo, ki mu je bila odvzeta prostost, ima pravico začeti postopek, v katerem bo sodišče hitro odločilo o zakonitosti odvzema prostosti in odredilo njegovo izpustitev, če je bil odvzem prostosti nezakonit.
5. Kdor je bil žrtev odvzema prostosti v nasprotju z določbami tega člena, ima iztožljivo pravico do odškodnine.
6. ČLEN
Pravica do poštenega sojenja1. Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta lahko izločena s sojenja deloma ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, ali pa v nujno potrebnem obsegu, kadar je to po mnenju sodišča nujno potrebno zaradi posebnih okoliščin, če bi javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti.
2. Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda.
3. Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, ima naslednje minimalne pravice:
a. da ga takoj in podrobno seznanijo v jeziku, ki ga razume, o bistvu in vzrokih obtožbe, ki ga bremeni;
b. da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe;
c. da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali, če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti;
d. da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič, in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče;
e. da ima brezplačno pomoč tolmača, če ne razume ali ne govori jezika, ki se uporablja pred sodiščem.
7. ČLEN
Ni kazni brez zakona1. Nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali po mednarodnem pravu v času, ko je bilo storjeno. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki jo je bilo mogoče izreči, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.
2. Ta člen ni ovira za sojenje in kaznovanje oseb za kako storitev ali opustitev, ki je bila v času, ko je bila storjena, kazniva po splošnih načelih, ki jih priznavajo civilizirani narodi.
8. ČLEN
Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja.
2. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen, če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi.
9. ČLEN
Svoboda mišljenja, vesti in vere1. Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo spremembe vere ali prepričanja ter svobodo, da človek bodisi sam ali skupaj z drugimi ter zasebno ali javno izraža svojo vero ali prepričanje, pri bogoslužju, pouku, praksi in verskih obredih.
2. Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo v primerih, ki jih določa zakon, in če je to v demokratični družbi nujno zaradi javne varnosti, za varovanje javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi.
10. ČLEN
Svoboda izražanja1. Vsakdo ima pravico do svobode izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij.
2. Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon, in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.
11. ČLEN
Svoboda zbiranja in združevanja1. Vsakdo ima pravico do svobode zbiranja in združevanja, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zavaroval svoje interese.
2. Izvrševanje teh pravic je mogoče omejiti samo z zakonom, če je to nujno v demokratični družbi zaradi državne ali javne varnosti, za preprečitev neredov ali kaznivih dejanj, zaradi varovanja zdravja ali morale ali za varovanje pravic in svoboščin drugih ljudi. Ta člen ne preprečuje, da bi pripadnikom oboroženih sil, policije ali državne uprave z zakonom omejili izvrševanje teh pravic.
12. ČLEN
Pravica do porokeMoški in ženske, zreli za zakon, imajo pravico skleniti zakonsko zvezo in si ustvariti družino v skladu z domačimi zakoni, ki urejajo uveljavljanje te pravice.
13. ČLEN
Pravica do učinkovitega pravnega sredstvaVsakdo, čigar pravice in svoboščine, ki jih priznava ta Konvencijo, so kršene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti.
14. ČLEN
Prepoved diskriminacijeUživanje pravic in svoboščin, določenih s to Konvencijo, je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine.
15. ČLEN
Derogacija v primeru izrednega stanja1. Med vojno ali ob drugi splošni nevarnosti, ki ogroža življenje naroda, sme vsaka Visoka pogodbena stranka sprejeti ukrepe, s katerimi derogira svoje obveznosti iz te Konvencije, v strogo omejenem obsegu, ki ga terjajo kritične razmere, in ob pogoju, da ti ukrepi niso v nasprotju z njenimi drugimi obveznostmi po mednarodnem pravu.
2. Na podlagi te določbe ni mogoče derogirati pravic iz 2. člena, razen v primerih smrti, ki so posledica zakonitih vojnih dejanj, kakor tudi ne pravic iz 3. in 4. (1. odstavek) ter 7. člena.
3. Vsaka Visoka pogodbena stranka, ki uporabi možnost začasne omejitve pravic, mora Generalnega sekretarja Sveta Evrope celovito seznaniti z ukrepi, ki jih je sprejela, in z razlogi zanje. Obvestiti mora Generalnega sekretarja Sveta Evrope tudi o tem, kdaj so ti ukrepi prenehali veljati, in od kdaj zopet v celoti veljajo določbe Konvencije.
16. ČLEN
Omejitve politične dejavnosti tujcevNobene od določb 10., 11. in 14. člena ni mogoče šteti kot preprečevanje Visokim pogodbenim strankam, da bi določale omejitve političnega delovanja tujcev.
17. ČLEN
Prepoved zlorabe pravicNobene določbe v tej Konvenciji ni mogoče razlagati tako, kot da vsebuje za katerokoli državo, skupino ali posameznika, pravico do kakršnekoli dejavnosti ali dejanja, ki je usmerjeno h kršenju katerihkoli pravic ali svoboščin, ki so tu določene, ali k njihovemu omejevanju v večjem obsegu, kot je določeno v tej Konvenciji.
18. ČLEN
Omejitev restrikcij pravicOmejitev pravic in svoboščin, ki jih ta Konvencija dopušča, ni mogoče uporabiti za namene, ki bi bili drugačni od predpisanih.
POVEZAVE
----------------
What is the European Convention on Human Rights?
https://cutt.ly/UnkGEGtSL: EVROPSKA KONVENCIJA O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC:
https://cutt.ly/jnkGKpHEN: EUROPEAN CONVENTION ON HUMAN RIGHTS:
https://cutt.ly/UnkFEoL----------------
Vabljeni v Društvo za srečno življenje BELIS
http://drustvobelis.elis-cetner.comDELITE NAPREJ in prosim obvestite člane DRUŠTVA BELIS. Če kdo potrebuje, naj si kartico natisne, naj jo izpolni in uporablja za otroka v šoli, za obvestilo direktorja podjetja, ki bo kazensko odgovarjal, za zdravnike, profesorje, ravnatelje in vse druge zaslepljene osebe /trgovce, varnostnike, inštruktorje, policiste, politike, novinarje.../ ki naklepno kršijo ustavo, zakone in mednarodne pogodbe!!!!
Objem, Mihael
Pridruži se nam: 
Natisni