Grozdje vsebuje cel kup koristnih snovi in velja za superživilo.
?emu slu??i u??ivanje grozdja ?? sade??a bogov, v nadaljevanju pa razkrivamo koristi za na??e zdravje.
V svetovnem merilu se grozdja pridela zelo veliko, preka??a celo skupni pridelek banan, pomaranč in jabolk, vendar se ga več kot tri četrtine predela v vino.
Grozdje vsebuje vitamine skupine B (razen B12) in vitamin C. Je pomemben vir polifenolov, ki so najbolj raz??irjeni antioksidanti v na??i prehrani. Vsebuje veliko flavonoidov, galne kisline in antocianov. Flavonoidi preprečujejo oksidacijo (slabega) holesterola LDL. Delujejo bakteriostatično in zni??ujejo koncentracijo celokupnega holesterola v krvi. Zavirajo razvoj ateroskleroze in rast stafilokokov. Pomagajo preprečevati okvare DNK ter zobno gnilobo in bolezni dlesni. V grozdju so kalij, fosfor, mangan, ??elezo, kalcij in magnezij. Kalij je pomemben za mi??ice, prebavila in uravnavanje prese??kov natrija, fosfor za ??ivce in mo??gane, mangan za kosti in ??čitnico, ??elezo za kri, kalcij za zobe in kosti ter magnezij za srce in mi??ice.
Grozdje naj bi potencialno ravno tako zmanj??alo tveganje za nastanek metabolnega sindroma, za katerega so značilni povečan krvni tlak, visoka raven sladkorja v krvi, prese??ek telesne ma??čobe okoli pasu ali nizka raven dobrega holesterola HDL ter povečana raven trigliceridov v krvi.
Vse omenjene te??ave povečujejo tveganje za nastanek bolezni srca, kapi ter diabetesa tipa dve. Rezultati ??tudij na podganah so pokazali, da je trimesečno u??ivanje prehrane, v katero so vključili grozdje, zmanj??alo vnetne znake v telesu, ??e posebej v jetrih in trebu??nem ma??čobnem tkivu. Zmanj??ala se je ma??čoba v jetrih, ledvicah in trebuhu, ??e posebej v jetrih in ledvicah pa so se povečali znaki antioksidativne obrambe.
Samorodne sorte so najbolj odporne
Eden izmed razlogov, zakaj trgovinsko grozdje ni tako zdravo kot grozdje z domačih trt, je ta, da se na trgovskih policah prodaja predvsem namizno grozdje, ki je slab??e odporno in se ga zaradi tega več obdela s ??kropivi. Na to je v enem od strokovnih člankov opozoril tudi Dario Cortese, poznavalec in ljubitelj divjih rastlin, ki je zapisal, da je grozdje ena izmed najbolj dejavnih vrst sadja in hrane nasploh v na??em telesu, a hkrati tudi najpogosteje ??kropljeno.
Poreklo grozdja je ??e kako pomembno. Samorodne sorte, na primer ??marnica, jurka in izabela, so odporne in ne potrebujejo prav nobenega ??kropiva, namizne in vinske sorte pa gredo običajno skozi intenziven '??kropilni program'.? Toda obstajajo tudi vinogradniki, ki grozdje pridelujejo po ekolo??ki poti. Tak??no grozdje je ??e vedno ??kropljeno, vendar zgolj z apneno brozgo in modro galico, ki sta manj strupeni od organskih preparatov. ?e povzamemo, manj ko je grozdje ??kropljeno, bolj je zdravo in večje koristi imamo od njega. Logično, kajne? Naj se jesen začne v dru??bi okusnega grozdja!
|
