Vodna gladina je leta 2009 počasi le začela upadati - in razkrila mesto. Foto: flickr
Med lepimi zapu??čenimi kraji, ki burijo domi??ljijo popotnikov, imajo prav posebnega tudi Argentinci. Villa Epecu??n je bila v 20. letih prej??njega stoletja priljubljeno turistično naselje jugozahodno od Buenos Airesa ob jezeru Epecu??n, katerega slana voda naj bi imela blagodejne učinke na zdravje.
Letovi??če, s prestolnico povezano z vlakom, je bilo pravi hit med argentinskimi dopustniki, turizem pa je bil v njej izjemno razvit. Na svojem vrhuncu, med 50. in 70. leti, je Villa Epecu??n ??tela 1.500 prebivalcev ter 280 lokalov, gosti??č in hotelov, v njej pa je dopustovalo do 7.000 ljudi. V sezoni, med novembrom in marcem, je v letovi??ču svoj letni oddih pre??ivljalo okoli 25.000 ljudi.
Za dopustnike, ??e zlasti za ??tevilčno judovsko skupnost iz Buenos Airesa, je bilo jezero, kar desetkrat bolj slano od morja, ??e posebej mikavno, saj jih je spominjalo na Mrtvo morje, v njem pa so lahko prosto lebdeli, ne da bi jim bilo treba opraviti en zamah. Epecuen naj bi v jeziku avtohtonega prebivalstva pomenilo "Večni izvir", po legendi pa naj bi jezero nastalo iz solz hčerke indijanskega poglavarja, ki je bila zelo u??alo??čena, ko jo je njen ljubimec Epecu??n zapustil zaradi druge ??enske.
Usodni november
Slani izvir je zaradi svojih blagodejnih učinkov privabljal obiskovalce z vsega sveta, ki so upali, da si bodo na bregovih jezera pozdravili vse od sladkorne bolezni in revmatičnih obolenj do slabokrvnosti.
Do nepredvidenega nenadnega zatona turistične meke na bregovih jezera je pri??lo 6. novembra 1985, ko sta po močnem de??evju popustila jez in nasip okoli vasi, voda pa je Villo Epecu??n v naslednjih dneh popolnoma poplavila in dosegla tudi do 10 metrov v vi??ino. Prebivalci so bili prisiljeni k nagli evakuaciji, s seboj pa so vzeli le najnujnej??e. Mnogi so si zatoči??če na??li v 7 kilometrov oddaljenem Carhu??ju, ??e enem zaselku ob jezeru, kjer so zgradili nove hotele in centre dobrega počutja.
Pablo Novak in njegova "Villa"
Leta 2009 je gladina počasi upadla, ob tem pa novi generaciji razkrilo eno najbolj fascinantnih mest duhov, ki mu zlove??č pridih ob ru??evinah in zapu??čenih ulicah dajejo ??e mrtva, s soljo preparirana skrivenčena drevesa, ki se dvigajo iz vode, in svetlikajoč se bel prah, ki prekriva tla.
Edini prebivalec, ki danes vztraja v vasi apokaliptičnega videza, je 85-letni starec, katerega priimek zveni sumljivo slovensko - Pablo Novak. Njegov oče - ukrajinski priseljenec - je bil eden izmed ustanoviteljev letovi??ča. Novak se je v svojo domačo vas, kjer se je rodil, vrnil potem, ko je voda po četrt stoletja končno upadla, leta 2013 pa so o njegovi ??ivljenjski zgodbi - in zgodbi Epecu??na - posneli dokumentarni film Pablova Villa. Pablo danes ??ivi na robu Epecu??na in pozdravi vsakega obiskovalca, ki zaide v "njegovo mesto".
"Kdor koli gre tu, ne more mimo, ne da bi se ustavil pri meni. Vse več obiskovalcev prihaja v te konce, da bi videli ru??evine," pove Pablo, ki mu dru??bo sredi ru??evin delata le dva psa in zarjavelo kolo, s katerim se vsake toliko časa podaja na obhod mesteca.
"Navadil sem se ??iveti sam," je povedal pred dvema letoma v pogovoru za Independent. "Odločil sem se, da ostanem, ker sem tu pre??ivel svojo mladost, tu sem hodil v ??olo in tu sem si ustvaril dru??ino. Zato se je zdelo popolnoma normalno, da se vrnem," razlaga Novak, ki ??e pravi, da se njegovi otroci neradi vračajo sem, medtem ko njegovih 21 vnukov komaj čaka, da sli??ijo dedkove zgodbice.
Prizori??če za srhljivke
Fotogenično mesto duhov so v zadnjih letih s pridom uporabljali za kuliso - leta 2010 so tu Američani posneli srhljivko z Amber Heard, ??eno Johnnyja Deppa, And Soon the Darkness, leta 2011 vojno dramo o ??panski dr??avljanski vojni There Be Dragons, lani pa je reklamni oglas tu snemal Red Bull.
?eprav oblasti mesta nikdar niso ponovno zgradile, pa je s svojimi zarjavelimi avtomobilskimi lupinami, podrtimi domovi in od soli razjedenim pohi??tvom nepredvidoma ponovno postal turistična meka - vsaj za tiste, ki se jim ljubi voziti ??est ur iz Buenos Airesa po 550 kilometrih ozkih pode??elskih cest.
Obiskovalce za nagrado po dolgi vo??nji čakajo vzponi na stopnice, ki ne vodijo nikamor, pohajkovanje po pokopali??ču, kjer ob podrtih nagrobnikih lahko zre?? naravnost v grobove, ter pogled na zarjavela igrala in gugalnice nekdanjega avtokampa, ki je danes videti kot ?ernobil.
Zamrznjeno v času
Sol je nekatere stvari popolnoma uničila, spet druge ohranila skoraj nedotaknjene in tako mesto zamrznila v času - blizu glavne ulice so ostanki picerije, popolnoma nedotaknjene pa so ostali kipi, s katerimi je lastnik okrasil svoj lokal. Kot je za Independent povedal Javier Andres, direktor turističnega urada običajno zaspane agrikulturne regije Adolfo Alsina, je zanimanje za Epecuen izjemno.
"Mislimo, da nikjer na svetu ni ničesar podobnega na??emu mestu. ?eprav ga imenujejo za argentinske Pompeje, tam ne more?? hoditi naokoli z nekdanjim prebivalcem, ki ti vsi razlo??i. Tukaj je to mogoče," ponosno pove.
"Ko obi??čete Epecuen, je te??ko pojasniti občutke, ki vas prevevajo. Poraja se vam čudenje nad tem popolnoma uničenim krajem, ki je videti kot apokaliptični prikaz. Ampak potem pa ne morete, da ne bi pomislili na ljudi, ki so tu izgubili vse, leta truda in trdega dela, ki so čez noč izginila. Tako, da je hkrati tu tudi veliko ??alosti."
