Gre za eno najstarejših neafriških lobanj homo sapiensa, glede časa pa se približuje obdobju, ko so moderni ljudje zapuščali Afriko. Foto: EPA
V jami Manot na severu Izraela so arheologi odkrili del lobanje anatomsko modernega človeka, ki je ??ivel ob neandertalcih pred 55.000 leti.
Gre za eno najstarej??ih neafri??kih lobanj homo sapiensa, glede časa pa se pribli??uje obdobju, ko so moderni ljudje zapu??čali Afriko in sčasoma naselili Azijo, Evropo, Avstralijo in ameri??ki kontinent, poroča britanski Independent.
Znanstveniki so del lobanje odkrili v jami Manot na severu Izraela blizu meje z Libanonom. Gre sicer za prazgodovinsko najdi??če z impresivnim obsegom arheolo??kih najdb. Lobanja je po ugotovitvah stara od 50.000 do 60.000 let, torej izhaja iz časa, ko so tisto območje naselji tudi neandertalci.
"Domno se je, da so bili moderni ljudje in neandertalci na istem kraju ob istem času, a nismo imeli fizičnih dokazov. Zdaj pa ga imamo s tem fosilom lobanje," je dejal Bruce Latimer, paleontolog na Univerzi Case Western Reserve v Clevelandu v ZDA.
Parjenje med ljudmi in neandertalci
Moderni ljudje delijo majhen odstotek njihovega DNK-ja z neandertalci, kar ka??e na mo??nost omejenega medsebojnega parjenja v nekoč v preteklosti. Ni pa znano, kdaj je do tega stika pri??lo in ali je do njega pri??lo nekje v Evropi ali na Bli??njem vzhodu.
"Brez spremljajočih DNK podatkov je nemogoče reči, ali lobanja iz Manota vsebuje DNK neandertalcev zaradi medsebojnega parjenja, njena podobnost Evropejcem in Afričanom pa ka??e, da je kakr??en koli neandertalski vpliv na njeno obliko minimalen," je dejal profesor Chris Stringer z Naravoslovnega muzeja v Londonu.
Oblika lobanje iz jame Manot je bolj podobna starodavnim lobanjam, najdenim v Evropi, kot lobanjam modernega človeka z Bli??njega vzhoda, ugotavlja raziskava, ki jo je vodil Israel Her??kovitz z Univerze v Tel Avivu. Po besedah avtorjev raziskave to pomeni, da so morda ljudje Manot v bli??njem sorodu s prvimi modernimi ljudmi, ki so pozneje uspe??no naselili Evropo.
|
