Mammoth Hot Springs
Yellowstone je turistično močno oblegan narodni park, ki le??i v skrajnem severozahodnem vogalu dr??ave Wyoming, le ozka pasova ali 4 % ozemlja ga sega v sosednja Idaho in Montano. Razprostira se na povr??ini 8.983 km?, kar pomeni skoraj polovico Slovenije. Med njegovo skrajno severno in ju??no točko je 101 km zračne razdalje, med skrajno zahodno in vzhodno pa 87. To je visokogorski svet, saj se glavnina bazaltne planote dviguje 2.000??2.500 m nad morsko gladino, najvi??ji vrh Eagle Peak pa se??e celo 3.465 m visoko pod nebo. Park premore obilo voda. Največja med njimi je Yellowstone Lake, ki je s 352 km? največje ameri??ko visokogorsko jezero.
Osrednji del parka zavzema dremajoči supervulkan, ki je največji ognjeni??ki sistem v Severni Ameriki. Strokovnjaki računajo, da je magmatsko ognji??če pod njim dolgo kakih 60, ??iroko 30 in visoko 5??12 km. Njegova kaldera, ki je nastala po izbruhu pred 640 tisoč leti, meri 72 ?? 45 km. ??e pred tem sta podobo območja oblikovala dva superizbruha, in sicer pred 2,1 in 1,3 milijona leti. Glavna značilnost yellowstonske kaldere so ??tevilni gejzirji. Do l. 2011 so jih na??teli ??e 1.283 ali tretjino vseh znanih na svetu.
?lovek se je v tem delu sveta pojavil pred najmanj 11 tisoč leti. Med gradnjo po??te v Gardinerju pri severnem vhodu v park so namreč na??li toliko stare paleoindijanske obsidianske konice sulic. Ob prihodu prvih belcev so tam vsaj čez poletja ??iveli Indijanci treh plemen ?? Preluknjanih nosov, Vranov in ?o??onov. Z njimi so morali ??e konec 18. st. priti v stik francoski lovci na ko??uhovino, kajti Američani so v Yellowstone le prevedli francosko ime Roche Jaune, kot je bila ??e takrat znana reka, ki teče po planoti. Bolj zanesljivo se ve, da se je na planoto v zimi 1807 povzpel John Colter (ok. 1774??1812/13), potem ko je opravil dol??nosti v znameniti odpravi Lewisa in Clarka.
Naslednje leto je pohod ponovil, a le malokdo je verjel njegovim pripovedim o nenadnih brizgih vrele vode iz zemlje, kadečih se luknjah in kotanjah, polnih brbotajočega blata. Podobna poročila so se kopičila ??e pol stoletja, preden je vojska l. 1859 v severno Skalno gorovje poslala odpravo pod vodstvom stotnika Williama Raynoldsa (1820??94). Njen pohod velja za prvo organizirano raziskavo Yellowstona. Mnogo temeljitej??o so dobro desetletje kasneje opravili domačini Henry Washburn (1832??71), Nathaniel Langford (1832??1911) in Gustavus Doane (1840??92). Po vrnitvi v civilizacijo je očarana ekipa spro??ila pobudo za za??čito območja pred ??kodljivimi človekovimi posegi.
Kako je Yellowstone postal park
Ključno vlogo pri razglasitvi Yellowstona za narodni park je odigral prirodoslovec Ferdinand Hayden (1829??87), ki je območje prvič obiskal ??e z Raynoldsom. Leta 1871 se je tja vrnil z veliko lastno odpravo ter z njo zbral podatke, fotografije in slike, ki so zvezne kongresnike prepričali, da je območje vredno za??čite. Razglas o ustanovitvi "javnega parka ali rekreacijske povr??ine v dobrobit in veselje ljudi" je 1. 3. 1872 podpisal predsednik Ulysses Grant (1822??85). Danes je splo??no raz??irjeno prepričanje, da je Yellowstone najstarej??i narodni park na svetu, čeprav to ni čisto res. Dejansko bi morala ta čast pripasti neprimerno manj znanemu gorovju Bogd kan uul v Mongoliji.
Od sigastih teras do prepadnega kanjona
Severni vhod je najstarej??i in najbolj markanten, saj se tam obiskovalci zapeljejo v park skozi Roosevelt Arch. Vojska iz bli??nje utrdbe ga je v značilnem rustikalnem slogu ameri??kih narodnih parkov zgradila l. 1903, temeljni kamen zanj pa je polo??il sam predsednik Theodore Roosevelt (1858??1919).
Samo 8 km za slavolokom je Mammoth Hot Springs (1.902 m) in prvo kar vidi?? je kup sivih, bolj ali manj dolgočasnih stavb. To so ostanki nekdanje voja??ke utrdbe. Po ustanovitvi narodnega parka ga je namreč l. 1886 pri??la pred divjimi lovci branit kar zvezna voja??ka konjenica. Ta je sprva prebivala v ??otorskem naselju, ko je spoznala, da bo njena naloga trajnej??a, pa ga je nadomestila najprej z lesenim in zatem s kamnitim Fort Yellowstonom. Vse tamkaj??nje gradnje sta vodila arhitekt Robert Reamer (1873??1938) in voja??ki in??enir Hiram Chittenden (1858??1917). Vojska je prepustila upravo National Park Serviceu ??ele konec leta 1918.
Tisto, zaradi česar je postanek tu "obvezen", niso ostanki utrdbe, ampak terasast breg, ki se dviguje takoj za njo. Pobočje je dobesedno posuto z brez ??tevila bazenčki, na debelo prevlečenimi s kalcitom, ki se je izločil iz vroče vode, polzeče po kamnih. Območje dobiva vodo iz razmeroma oddaljenega Norris Geyser Basina na robu kaldere. Iz njega teče kisla voda pod zemljo po apnenčasti prelomnici, v kateri si nabere velike količine kalcijevega karbonata. Ko pridre na dan, ima ??e vedno več kot 70 ?C in pri ohlajanju se kalcij postopoma useda na skale, po katerih voda odteka. Tako so nastale največje sigaste terase na svetu. Alge, ki so sposobne pre??iveti v vroči vodi, so jih obarvale rdeče, oran??no, rumeno, rjavo in zeleno. Posebej razko??no ustvarjalnost je narava pokazala pri Minerva Terraceu in Palette Springu.
Od vročih vrelcev je mogoče kreniti na zgornjo zanko proti jugu ali proti vzhodu. ?eprav odcep v levo ni označen, se brez večjih te??av najde pot do Sheepeater Cliffa. To je pečina, sestavljena iz kopice ??esterokotnih bazaltnih stebrov, ki so nastali, ko se je lava hitro ohlajala, zaradi česar je pri??lo do krčenja in pokanja kot pri su??enju blata, le da je proces segel mnogo globlje.
Gejzirji
S prvimi gejzirji se srečate v ??e omenjenem Norris Geyser Basinu (2.311 m). To je obse??no območje fumarol, blatnih kotanj, vročih jezerc in seveda gejzirjev, kjer se je v plete??u poti kar malce te??ko znajti. Takoj za vhodom je divje sikajoča fumarola Black Growler Steam Vent, katere para menda dose??e 95??140 ?C, kar pomeni, da je najbolj vroč pojav v ??e tako najbolj vročem predelu parka. Območje se pona??a tudi s Steamboat Geyserjem, ki velja za najvi??ji aktivni gejzir na svetu. V svoji najbolj??i izvedbi je vodo bruhnil več kot 90 m visoko, a običajno njegovi curki ne prese??ejo 5 m. Za povrhu je izredno "len" in nepredvidljiv: v zadnjih dveh desetletjih so na??teli komaj osem velikih izbruhov.
?eprav je Yellowstonu prinesla slavo osupljiva mno??ina geotermalnih pojavov, znamenitost, ki ob zgornji zanki priteguje največ obiskovalcev, ni te vrste. Grand Canyon of the Yellowstone (2.357 m) je soteska reke enakega imena, dolga 32 km, ??iroka 450??1.200 m in globoka 240??370 m. Njen nastanek ni do kraja pojasnjen. Geologi domnevajo, da je po njej ??e od nekdaj potekala zemeljska prelomnica in da so kasnej??e geotermalne sile dolgo mehčale njene sestavine. Konec zadnje poledenitve je ob izlivu Yellowstone Laka nastala ledena pregrada. Ko je pritisk vode za njo preveč narastel, se je poru??ila in velikanska količina vode je vdrla v prelomnico. Moč vode je iz nje odplaknila zmehčane kamenine. Ko se je to nekajkrat ponovilo, je nastal kanjon klasičnega v-profila.
Po obeh robovih je več razgledi??č na kanjon ter 33 m visoki Upper Falls in ??e 60 m vi??ji Lower Falls. Kdor hoče vsaj zaslutiti moč vode, se mora z ju??nega roba spustiti po 328 stopnicah skoraj do dna Lower Fallsa. Predebeli domačini to zmorejo le s te??avo ali sploh ne, a v primerjavi z vratolomnimi lesenimi lestvami in vrvmi, ki jih je v l. 1898??1905 obiskovalcem ponujal Herbert Richardson (1854??1913), bolj znan kot ?Uncle Tom?, je to prava malenkost. Najlep??i pogled na kanjon pa se ponuja z Artist Pointa, ki je dobil ime zaradi raz??irjenega napačnega mnenja, da je od tam nastala morda najbolj slavna slika ameri??kega krajinarja Thomasa Morana (1837??1926).
Kralj yellowstonskih ??ivali
Pribli??no 10 km severno od turističnega naselja Canyon Village (2.413 m) se nad cesto dviguje za svojo vi??ino nepričakovano prijazna gora Mt. Washburn in na večih mestih lahko prebere?? da kdor ima v Yellowstonu prilo??nost za en sam pohod, naj izbere vzpon nanjo. Na goro vodita dve ??iroki poti. Dunraven Passa (2.706 m), na njem stoji grd, a v primeru nenadnega poslab??anja vremena ??e kako dobrodo??el po??arni opazovalni stolp.
V severnem delu parka, vendar z zgornje zanke precej na vzhod, se skriva Lamar Valley. Domačini ga v značilnem ameri??kem pretiravanju radi imenujejo "ameri??ki Serengeti". S tanzanijsko-kenijskimi savanami se v resnici ne more kosati, a mene, ki nisem ??e nikoli videl bizona v ??ivo, je neustavljivo vleklo tja. V predbelskih časih se je po ameri??kih prerijah potikalo na milijone teh ??ivali. Potem so pri??li beli lovci in bizona v dveh stoletjih pripeljali na rob pre??ivetja. Mno??ičnemu pokolu jih je u??lo komaj nekaj več kot 300. Prav Yellowstone je edini kraj na svetu, kjer bizona niso nikoli iztrebili. Iz 23 pre??ivelih in ??e nekaj pripeljanih od drugod je tam do danes zrastla skoraj ??tiritisočglava čreda.
Tako so bizoni postali eden od za??čitnih znakov parka in temu primerno se tudi obna??ajo. ?uvaji svarijo: to so divje ??ivali, ki tečejo trikrat hitreje od človeka in so lahko zanj usodno nevarne. Zato se jim je prepovedano pribli??evati na manj kot 25 jardov (po na??e 23 m). Obratno seveda ne velja.
Kdo brizgne vi??e in večkrat
Spodnja cestna zanka le??i tako rekoč vsa znotraj kaldere, zato je ob njej toliko več geotermalnih pojavov, v prvi vrsti gejzirjev. V tem oziru je najbolj bogat Upper Geyser Basin (2.245 m), kjer je teh naravnih "toplovodov" toliko, da jih človek ??e pre??teje te??ko, a mno??ice drvijo k njemu predvsem zaradi razvpitega Old Faithfula. Ta je tako popularen, ker je izjemno dejaven in prav neverjetno predvidljiv. Njegove izbruhe je mogoče opazovati vsakih 50??130 minut. Pritisk po??ene iz nizkega podrtega sto??ca vročo vodo 30??55 m visoko, "predstava" pa traja 1,5??5 minut. Kdaj se bo začela, ogla??ujejo na tabli v sredi??ču za obiskovalce. Potem je treba le sesti na katero od klopi, postavljenih okrog gejzirja, in pripraviti fotoaparat za "strel".
Kot v slikarskem ateljeju se počutii?? ko se ustavi?? ob Midway Geyser Basinu oz. njegovem znamenitem Grand Prismatic Springu. Z merami 115 ?? 75 m je največji vroči izvir v parku in tretji največji na svetu. Nastal je vrh razpotegnjene polo??ne gomile, tako da voda iz njega odteka v ??tevilnih potočkih na vse strani. Ime so mu dale čudovite barve. Temno modra voda na sredini počasi preide v svetlo modro, turkizno in smaragdno, obroblja pa jo ozek pas rumene plitvine, ki potemni v oran??no in rdečo. Slikovita paleta je zares lepo vidna le iz zraka, a ??al ni bilo časa, da bi splezala na bli??njo vzpetino, do vzno??ja katere je treba po poti daleč naokoli.
Na skrajnem jugu se gejzirska območja končajo na obali Yellowstone Laka, natančneje njegovega kraka, imenovanega West Thumb (2.368 m). Ta se je rodil, ko se je po izbruhu tamkaj??njega vulkana zemeljska skorja nad ognji??čem podrla in izpraznjeni prostor je zalila voda iz jezera. Na dnu in na obali je nastala vrsta vročih vrelcev in gejzirjev. Najbolj znani med njimi je Fishing Cone. Nekdaj so namreč ribiči z njegovega roba radi lovili postrvi v jezeru, jih nato kar na trnku pomočili v gejzir in tako dobili ??e za na kro??nik pripravljeno ribo. Zdaj to početje ??e več kot stoletje ni dovoljeno, pa tudi voda v gejzirju ni več dovolj vroča.
|
