Rimljani so za začetek leta določili prvi januar, cerkveni dostojanstveniki pa so se odločili datum premakniti. ?ele v 17. stoletju je takratni pape?? datum za praznovanje novega leta spet prestavil na 1. januar in tako ločil praznovanje Jezusovega rojstva od začetka novega leta. Zato so si navade pri nas v bo??ično-novoletnem času tako podobne.
Bo??ično-novoletni prazniki naj bi bili čas, ko se vračajo duhovi prednikov. Za ta čas je značilno obredno kajenje oziroma blagoslov doma, po ljudskem verovanju gre za obrambo pred uroki in drugimi nevarnimi silami. Novoletni čas zaznamuje tudi uporaba različnih simbolov za srečo, ki odvračajo zlo, bolezni in nesreče: pikapolonice, ??krati, ??tiriperesne deteljice, zvonovi, podkve, dimnikarčki, pra??ički, slončki, sveče??
Prehod starega v novo leto je tudi drugod po svetu prepleten z različnimi običaji. V Avstriji na novoletno jutro jedo odojka, ki je simbol sreče in blagostanja. ?e sledi ??e mentolov puding v obliki ??tiriperesne deteljice, so izpolnjeni pomembni pogoji za srečo. Na Kitajskem, ki je seveda v tem času v rdečem, saj je ta barva simbol sreče in veselja, pa denimo na novoletni dan iz hi??e umaknejo vse no??e, da se ne bi kdo porezal ?? to bi pomenilo prerezano dru??insko srečo v tistem letu. Zanimiva vra??a prihaja tudi iz Velike Britanije. ?e za novo leto prvi v goste pride mo??ki z darili, je gostitelj rojen pod srečno zvezdo, če pa je gostja ??enskega spola, potem sreče pač ni več.
Tradicionalna darila so oglje za ogenj, kruh za na mizo in pijača za gospodarja hi??e. Na Haitiju se dr??ijo pravila, da se je treba na prvi dan novega leta čim bolj zabavati, saj novoletni dan simbolizira vse leto. Nova obleka in izmen daril sta tudi del običaja. V ?paniji je priporočljivo točno ob polnoči pojesti 12 grozdnih jagod ?? eno za vsak mesec ?? in sreča vam bo naklonjena vse leto. Podarjanja poljubov točno ob polnoči se v Ameriki niso spomnili novodobni perverzne??i, ampak je to starodavna ??ega ?? poljub je namreč predstavljal či??čenje in vstop v novo leto. Na Siciliji pa na novoletni dan nikar ne jejte drugih testenin kot lazanjo, le ta prina??a srečo v novem letu. Zanimivo je, da je veliko ??eg, navad in običajev povezanih s hrano. Tudi na Norve??kem. Prebivalci namreč delajo ri??ev puding v veliki posodi, v katerem je skrit mandelj, puding pa nato razdelijo v manj??e skledice. Tistega, ki v svojem pudingu najde mandelj, bo sreča spremljala vse leto. Ljubitelji krofov lahko gredo za novo leto na Nizozemsko. Tam namreč nekaj dni pečejo krofe, prav vsak pa mora na novoletni dan pojesti vsaj en krof.
Zadnji poseg:Ponedeljek, 24.December 2012 ob 18:01:00
