Pravega zdravila proti klasičnim povzročiteljem prehlada, rinovirusom, še nimamo, zato se zatekamo k zdravljenju simptomov prehlada in seveda k preventivi prehladnih obolenj.
Prehlad sodi med najpogostej??a in najbolj običajna obolenja jesenskega, zimskega in zgodnjepomladnega časa. Prehladna obolenja v mrzlem delu leta mučijo prebivalce vseh celin ter povzročajo znatni dele?? v celokupni odsotnosti z dela zaradi bolezni in po??kodb. Povprečen Evropejec zboli za prehladom tri- do ??tirikrat na leto.
Pravega in specifičnega zdravila proti klasičnim povzročiteljem prehlada, rinovirusom, za zdaj ??e nimamo, zato se zatekamo k simptomatski terapiji in seveda k preventivi, ki poleg zdravega načina ??ivljenja prek vsega leta vključuje tudi specifične ukrepe v času največje mo??nosti oku??be. Prehlad utegne biti izrazito neprijeten in nevaren predvsem za novorojenčke in dojenčke ter majhne otroke, nosečnice, starostnike in bolnike z resnimi akutnimi in kroničnimi obolenji.
Povzročitelji prehlada rinovirusi, ki jih je danes identificiranih ??e več kot 50 tipov, se prena??ajo z zrakom, slino in neposrednim stikom, zato je smotrno nositi masko, ohraniti potrebno razdaljo od oku??enega, si pogosto umivati roke, zračiti bivalne in delovne prostore, se čim manj rokovati, objemati in poljubljati, se izogibati gneči in močno obljudenim prostorom in tako dalje.
V primeru oku??be si je priporočljivo pomagati s čaji, zeli??čnimi preparati, inhalacijami, zdravilnimi aromatičnimi kopelmi, savno, akupresuro, akupunkturo, homeopatijo in avtogenim treningom.
Praviloma prehlad mine v treh do sedmih dneh, tedaj je bolje počivati in poskrbeti, da obolenje na organizmu ne pusti resnej??ih posledic, obenem pa storiti vse, da po nepotrebnem ne ??irimo infekcije s trdo??ivimi prehladnimi virusi.
Kaj preprečuje prehlade
Med ??est učinkovitih naravnih metod za preprečevanje in laj??anje oziroma zdravljenje prehladnih obolenj sodijo: počitek, spanje in sprostitev (krepijo odpornost in sposobnost samozdravljenja organizma), gibanje (na sve??em zraku) deluje podobno kot počitek, u??ivanje hrane, bogate s cinkom (ostrige in preostali morski sade??i, ore??čki, zeleni čaj) in vitaminom D (ribe in morski sade??i, ribje olje, mleko in mlečni izdelki), ter zmerno sončenje (15 do 20 minut brez za??čitnega faktorja), izpiranja nosu s slano raztopino. To odplavlja patogene klice, nakopičeno sluz ali gnoj ter spodbuja regeneracijo sluznice nosu oziroma zgornjih dihal.
S slano vodo lahko izpiramo tudi ustno votlino, grlo in ??relo (grgramo). V ta namen v skodelico mlačne vode raztopimo jedilno ??lico jodirane morske soli.
Pri vnetju zgornjih dihal si lahko pomagamo tudi z vla??ilcem zraka, savno, česnom, čebulo, selenom, kalcijem, in magnezijem, vitamini, zeli??čnimi čaji in sadnimi napitki. Priporočljiva je tudi zeli??čna sopara. V posodo z vodo damo naslednja zeli??ča: meto, nageljnove ??bice in ro??marin. Prevremo, se pokrijemo čez glavo in vdihavamo. Učinkovito sprosti (odma??i) in krepi dihala.
Kaj pa glas?
Prehlade in vnetja zgornjih oziroma srednjih dihal (faringitis, laringitis ) pogosto spremlja pomanjkanje ali popolna odsotnost glasu - disfonija, afonija, ki sta lahko tudi posledica prenaprezanja glasilk.
Hripavost in afonijo lahko preprečimo z ustrezno za??čito glasu, zgornjih in srednjih dihalnih poti (topli napitki, dihanje skozi nos, primerna obleka - ??al, visok ovratnik, izogibanje prepihu, vdihavanju premrzlega zraka...). V kolikor pa nas kljub temu preseneti hripavost ali celo odsotnost glasu, je priporočljivo grgrati in inhalirati zeli??čne čaje ali raztopino aromatičnih soli in olj. Nadalje je smotrno u??ivati med in zdravila proti vnetju, v huj??ih in trdovratnej??ih primerih pa tudi antibiotike. Seveda pa se je v času te??av treba popolnoma odreči kajenju, u??ivanju alkohola, začinjene hrane, ostrih pijač in preostalih dra??ečih snovi, paziti pa je treba tudi na primerno mikroklimo v stanovanju in delovnih prostorih (čim bolj sve??, primerno topel in dovolj vla??en zrak)
Prehlad in psiha
Posameznikovo zdravje in vitalnost sta tesno povezana z njegovo du??evnostjo. Znanstveniki, zlasti specialisti imunonevrobiologi, se vse pogosteje lotevajo proučevanja omenjene medsebojne povezanosti. Skupina angle??kih raziskovalcev je nedavno končala ??tudijo na 266 predstavnicah ??enskega in 154 predstavnikih mo??kega spola, ki so jih mučili pogosti virusni prehladi. Ugotovili so, da je med huje obremenjenimi posamezniki, ki so bili v psihofizičnem stresu in du??evni stiski, vsak drugi v stiku z rinovirusi zbolel za prehladom; med preostalimi, ki so bili spro??čeni in optimistični, pa je ista količina in vrsta virusov povzročila oku??bo le pri vsakem četrtem posamezniku.
Kot mo??en vzrok omenjenega po Angle??i navajajo dejstvo, da zadovoljen in spro??čen človek razpolaga z večjo koncentracijo endorfinov (endogenih hormonov sreče) v organizmu, ti pa sodijo med snovi, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema. Hkrati pa strokovnjaki ugotavljajo, da ??alost in trpljenje prav tako vplivata na odpornost (telesno obrambo) proti prehladu in gripi.
DOMA? SIRUP PROTI PREHLADU
?e ste ??e prehlajeni, si lahko pripravite domač sirup proti ka??lju in bolečinam v grlu. Tri jedilne ??lice sve??ega limoninega soka zme??amo s petimi ??licami medu in z 1,7 decilitra mlačne vode. Dobro preme??amo, nalijemo v steklenico, jo zama??imo in temeljito pretresemo zdravilno vsebino. U??ivamo večkrat na dan po 1 jedilno ??lico. Sirup ni primeren za malčke do 1. leta (ne smejo u??ivati medu).
