| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 2009 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 2009 so v rovu sv. Barbare v rudniku Huda Jama pri Laškem odkrili množično grobišče.
Delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik so leta 2009 prebili pregrado v rovu sv. Barbare in odkrili posmrtne ostanke več tisoč žrtev. Do zdaj so izkopali in forenzično pregledali okoli 800 okostij, v jašku pa še vedno ostajajo ostanki več kot 2.000 žrtev, predvidevajo. Pri večini žrtev so forenziki odkrili strelne poškodbe, v nekaterih primerih pa tudi tope poškodbe glave, zato domnevajo, da so bile žrtve pobite nad samim jaškom ali v njegovi bližini ter zmetane vanj ali pa so bile vržene v jašek še žive.
Rov so začeli raziskovati avgusta 2008 v okviru dejavnosti Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Želeli so preveriti, ali držijo govorice o povojnem grobišču. Po ukinitvi komisije je raziskovanje rova potekalo pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Slovenije pod vodstvom Mitja Ferenca in Jožeta Dežmana. 3. marca 2009 jim je uspelo doseči rov, potem ko so odstranili vse umetno postavljene pregrade in zidove.
Kdo so žrtve, zakopane v Barbarinem rovu, ni potrjeno. Med žrtvami naj bi bili večinoma pripadniki slovenskega domobranstva, pripeljani s Teharij, oziroma hrvaški domobranci in ustaši, zajeti v bližini ali pripeljani iz enega od zbirnih taborišč v Celju. Forenziki so za zdaj potrdili, da je večina žrtev povojnih pobojev moških, nekaj pa je tudi žensk. ...
 |
2009 so v rovu sv. Barbare v rudniku Huda Jama pri Laškem odkrili množično grobišče.
Delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik so leta 2009 prebili pregrado v rovu sv. Barbare in odkrili posmrtne ostanke več tisoč žrtev. Do zdaj so izkopali in forenzično pregledali okoli 800 okostij, v jašku pa še vedno ostajajo ostanki več kot 2.000 žrtev, predvidevajo. Pri večini žrtev so forenziki odkrili strelne poškodbe, v nekaterih primerih pa tudi tope poškodbe glave, zato domnevajo, da so bile žrtve pobite nad samim jaškom ali v njegovi bližini ter zmetane vanj ali pa so bile vržene v jašek še žive.
Rov so začeli raziskovati avgusta 2008 v okviru dejavnosti Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Želeli so preveriti, ali držijo govorice o povojnem grobišču. Po ukinitvi komisije je raziskovanje rova potekalo pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Slovenije pod vodstvom Mitja Ferenca in Jožeta Dežmana. 3. marca 2009 jim je uspelo doseči rov, potem ko so odstranili vse umetno postavljene pregrade in zidove.
Kdo so žrtve, zakopane v Barbarinem rovu, ni potrjeno. Med žrtvami naj bi bili večinoma pripadniki slovenskega domobranstva, pripeljani s Teharij, oziroma hrvaški domobranci in ustaši, zajeti v bližini ali pripeljani iz enega od zbirnih taborišč v Celju. Forenziki so za zdaj potrdili, da je večina žrtev povojnih pobojev moških, nekaj pa je tudi žensk. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
