Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 2011 ...

EU-SEARCH DOGODKI | 2011 je Južni Sudan po petih desetletjih konfliktov s severom postal neodvisna država. V Džubi so prvič uradno dvignili južnosudansko zastavo. Pot do samostojnosti Sudana je bila dolga. Med letoma 1955 in 2005 sta v Sudanu potekali dve vojni med uporniki z juga in vlado v Kartumu. V boju za večjo avtonomijo je jug države ostal v ruševinah, umrlo je več milijonov ljudi, med arabskim severom in krščanskim jugom, ki si nista uspela priboriti prevlade, pa je vzklilo nezaupanje. Mirovni sporazum sta leta 2005 podpisala pokojni vodja upornikov John Garang in sudanski podpredsednik Ali Osman Taha, ta pa je obrnil nov list v zgodovini države, saj so prebivalci južnega dela Sudana dobili pravico odločati o lastni usodi, kar je tlakovalo pot do januarskega referenduma o neodvisnosti juga. Južni Sudanci so na referendumu z 99-odstotno večino podprli odcepitev od severa, Kartum pa je obljubil, da bo njihovo voljo spoštoval. Revščina, oboroženi spopadi in boj za naravna bogastva Mlado državo Južni Sudan na njeni poti čakajo številni izzivi. Država ima približno devet milijonov prebivalcev, med njimi pa jih velika večina živi globoko pod pragom revščine in je brez izobrazbe, znotraj meja Južnega Sudana pa še vedno potekajo spopadi na z nafto bogatem spornem mejnem območju Abjej, v Darfurju še divja državljanska vojna, islamisti pa neutrudno iztrebljajo Nube v gorah v Južnem Kordofanu, z nafto bogati pokrajini blizu nove meje med Sudanoma, ki je ostala v rokah severa. ...
2011 je Južni Sudan po petih desetletjih konfliktov s severom postal neodvisna država. V Džubi so prvič uradno dvignili južnosudansko zastavo.

Pot do samostojnosti Sudana je bila dolga. Med letoma 1955 in 2005 sta v Sudanu potekali dve vojni med uporniki z juga in vlado v Kartumu. V boju za večjo avtonomijo je jug države ostal v ruševinah, umrlo je več milijonov ljudi, med arabskim severom in krščanskim jugom, ki si nista uspela priboriti prevlade, pa je vzklilo nezaupanje.

Mirovni sporazum sta leta 2005 podpisala pokojni vodja upornikov John Garang in sudanski podpredsednik Ali Osman Taha, ta pa je obrnil nov list v zgodovini države, saj so prebivalci južnega dela Sudana dobili pravico odločati o lastni usodi, kar je tlakovalo pot do januarskega referenduma o neodvisnosti juga. Južni Sudanci so na referendumu z 99-odstotno večino podprli odcepitev od severa, Kartum pa je obljubil, da bo njihovo voljo spoštoval.

Revščina, oboroženi spopadi in boj za naravna bogastva
Mlado državo Južni Sudan na njeni poti čakajo številni izzivi. Država ima približno devet milijonov prebivalcev, med njimi pa jih velika večina živi globoko pod pragom revščine in je brez izobrazbe, znotraj meja Južnega Sudana pa še vedno potekajo spopadi na z nafto bogatem spornem mejnem območju Abjej, v Darfurju še divja državljanska vojna, islamisti pa neutrudno iztrebljajo Nube v gorah v Južnem Kordofanu, z nafto bogati pokrajini blizu nove meje med Sudanoma, ki je ostala v rokah severa. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...