| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 1980 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 1980 je v Slapu ob Idrijci umrl slovenski pripovednik Ciril Kosmač, najbolj znan po noveli Balada o trobenti in oblaku.
Ciril Kosmač se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Njegovo življenje so usodno zaznamovale izkušnje z italijansko fašistično ječo in prva ter druga svetovna vojna.
Zaradi sodelovanja v organizaciji TIGR je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1930 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti.
Nato je prebegnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih.
Zatem je odšel v Pariz (1938) in se pozneje preselil v London (1942), kjer je delal na radiu BBC. Leta 1944 se je vrnil v domovino in se pridružil partizanom.
Po vojni je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Od leta 1961 je bil član SAZU-ja. Štiri leta pozneje pa je prejel Župančičevo nagrado. Leta 1968 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1979 mu prisodijo Prešernovo nagrado, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, saj je umrl 28. januarja 1980 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci.
Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo, in sicer v socialni realizem. Pisal je v glavnem kratko prozo in je s svojimi zgodbami arhaičnemu tolminskemu svetu postavil svojevrsten spomenik, predvsem z liki iz njegovih del, kot so Tantadruj, očka Orel ali Črnilogar. Knjiga Balada o trobenti in oblaku je bila prevedena v kar petnajst jezikov. Romanu Pomladni dan pa pripisujejo velik vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.
Po njegovem scenariju je nastal tudi prvi slovenski zvočni in igrani celovečerni film Na svoji zemlji. ...
 |
1980 je v Slapu ob Idrijci umrl slovenski pripovednik Ciril Kosmač, najbolj znan po noveli Balada o trobenti in oblaku.
Ciril Kosmač se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Njegovo življenje so usodno zaznamovale izkušnje z italijansko fašistično ječo in prva ter druga svetovna vojna.
Zaradi sodelovanja v organizaciji TIGR je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1930 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti.
Nato je prebegnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih.
Zatem je odšel v Pariz (1938) in se pozneje preselil v London (1942), kjer je delal na radiu BBC. Leta 1944 se je vrnil v domovino in se pridružil partizanom.
Po vojni je bil urednik Slovenskega poročca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Od leta 1961 je bil član SAZU-ja. Štiri leta pozneje pa je prejel Župančičevo nagrado. Leta 1968 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1979 mu prisodijo Prešernovo nagrado, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, saj je umrl 28. januarja 1980 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci.
Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo, in sicer v socialni realizem. Pisal je v glavnem kratko prozo in je s svojimi zgodbami arhaičnemu tolminskemu svetu postavil svojevrsten spomenik, predvsem z liki iz njegovih del, kot so Tantadruj, očka Orel ali Črnilogar. Knjiga Balada o trobenti in oblaku je bila prevedena v kar petnajst jezikov. Romanu Pomladni dan pa pripisujejo velik vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.
Po njegovem scenariju je nastal tudi prvi slovenski zvočni in igrani celovečerni film Na svoji zemlji. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
